PREDAVANJE O DEMENCI
18. marca 2015 smo imeli v našem društvu predavanje o demenci. Predavala nam je socialna delavka Melvina Kastelic, ki je zaposlena v Domu za varstvo odraslih Velenje. Kot je povedala, tu dela že 32 let - trenutno pa na oddelku z bolniki s težjo obliko demence. Predavanje je tolmačila Duška Berločnik.
Izvedeli smo, da je demenca možganska bolezen, ki je neozdravljiva, vse bolj pogosta in se pojavlja pri starejših ljudeh. Bolnikom so na voljo različna zdravila, ki simptome blažijo oz. zavirajo napredovanje bolezni. Vse motnje spomina sicer niso nujno simptom demence, je pa čas za obisk pri zdravniku, če so pojavijo naslednji opozorilni znaki:
1. pozabljanje
2. težave pri dnevnih aktivnostih
3. težave pri govoru
4. težave s časovno in krajevno orientiranostjo
5. težave s presojanjem
6. težave z abstraktnim mišljenjem
7. spremembe čustvenega razpoloženja in vedenja
8. osebnostne spremembe
9. izguba spontanosti
Predavateljica nam je v nadaljevanju povedala, da lahko demenco povzročijo različne dolgotrajne ali napredujoče bolezni (teh je več kot 200), ki uničijo možganske celice. Najpogostejši vzrok demence je Alzheimerjeva bolezen (50% do 60% vseh demenc) in s starostjo njena pogostost strmo narašča. Pogost vzrok demence so tudi možganske kapi.
Nato smo zelo veliko izvedeli o poteku te bolezni, ki se pri bolnikih najprej pojavi z začetnimi spremembami. Te se pri njih lahko kažejo z izgubo volje do dela ali drugih aktivnosti, ki so jih v preteklosti zanimale; prav tako se lahko zmanjša zanimanje za dogajanje v okolici ali za družabna srečanja. Tisti, ki so bili prej resni in zadržani, lahko postanejo bolj veseli in odprti, vendar pa brez pravega občutka za to, kaj je primerno; prav tako se lahko pokaže oslabljen občutek za oliko, oblačenje ali osebno nego.
Težave s spominom se ponavadi pojavijo že v zgodnji fazi bolezni - pogosteje pozabljajo imena ali založijo posamezne predmete. Ponavadi oseba z demenco uspešno opiše doživetja iz zgodnejših življenjskih obdobij, ne bo pa se morda spomnila, kaj je pred pol ure jedla za kosilo. Sicer so težave s spominom pri starejših ljudeh pogostejše kot pri mlajših, vendar niso vse tovrstne težave že znak demence - pri zdravih starejših so namreč posledica neuspešnega priklica vsebin, ki pa so bile uspešno zapomnjene; težave se tudi ne stopnjujejo in izraziteje ne zmanjšujejo njihove uspešnosti.
Z napredovanjem bolezni postanejo naloge, ki so jih osebe z demenco pred boleznijo z lahkoto opravile, vse bolj naporne. Prav tako se zmanjšuje tudi njihova sposobnost reševanja zahtevnejših nalog - postopoma pa tudi enostavnejših nalog in opravil.
Z nadaljevanjem bolezni se vse bolj zmanjšuje sposobnost razumevanja, presoje, zahtevnejših pogovorov, simbolnega izražanja... Zmanjšuje se samostojnost pri vsakdanjih in tudi pri drugih opravilih npr. urejanje finančnih zadev, potovanja... zato je nad obolelimi potrebno vedno več nadzora in tudi več vzpodbud pri aktivnostih, ki jih veselijo in jih še zmorejo.
Pogosto dementne osebe začno obtoževati svojce, da so jim le-ti ukradli stvari, ki so jih sami založili in nanje pozabili. Sčasoma bolezen tako napreduje, da ne prepoznajo več niti najbližjih sorodnikov in se tudi v lastnem domu ne znajdejo več. V tej fazi bolezni je potreben stalen nadzor, saj niso več sposobni skrbeti za svojo varnost. Nadzor je potreben tudi v nočnih urah, saj so pogosto nespečni.
Predavateljica je v nadaljevanju povedala, da je zaradi potrebe po stalnem nadzoru včasih potrebno poskrbeti za nastanitev v primerni ustanovi. Čeprav je najprimernejše vsekakor domače okolje, v katerem so preživeli večino življenja, svojci sčasoma težko sami nudijo ustrezno celovito oskrbo. Demenca s svojimi karakteristikami poseže v celotno strukturo družine, saj prizadene tako obolelega člana kot tudi ostale zdrave družinske člane.
V Domu za varstvo odraslih v Velenju imajo poseben oddelek za osebe z demenco, imenuje se Oddelek s posebnim spremljanjem. Predavateljica je povedala, da sama vodi enoto, kjer skrbijo za obolele s težjo obliko demence (imenuje se enota Ježek), v drugi enoti tega oddelka pa so oboleli z lažjo obliko demence (imenujejo se Medvedki).
Skupina v enoti Ježek, (ki se imenuje enota s povečano pozornostjo), je urejena po konceptu gospodinjske skupnosti, ker lahko v manjši skupini stanovalci lažje navežejo socialne stike, izrazijo svoje želje in potrebe ter se lažje prilagodijo. Predavateljica je povedala, da lahko osebe z demenco kljub bolezni opravljajo različne dejavnosti, ki so primerne stopnji njihove obolelosti, zato so vključeni v dnevne domske aktivnosti:
• vsakodnevne dejavnosti (oblačenje, umivanje, skrb za osebno urejenost, hranjenje, urejanje bivalnega okolja,...)
• zaposlitvene dejavnosti (pletenje, trenje orehov, luščenje fižola,…)
• družabne dejavnosti (druženje ob kavi, priprava sadja, praznovanje rojstnih dni, družabne igre, petje, ...)
• 10 minutne aktivnosti (trening za spomin in pozornost)
• telesne dejavnosti (sprehodi, telovadba)
• kulinarično ustvarjanje
• glasbena urica
• kulturne in družabne prireditve v domu
• izvajanje terapije s pomočjo terapevtskega psa (terapija s psom vključuje gibalne in skupinske vaje)
Namen teh aktivnosti je:
• spodbujanje k sodelovanju, ustvarjanje aktivnega in organiziranega življenja
• aktivirati, vzdrževati in poiskati njihove sposobnosti (tiste, ki so še ohranjene)
• spoštovanje posameznikove osebnosti
Stanovalci v enotah z osebnim spremljanjem se povezujejo z ostalimi domskimi stanovalci, kar jim daje občutek, da so kljub specifičnim težavam zaradi narave njihove bolezni, del domske skupnosti.
Zanimivo predavanje je predavateljica zaključila s slikovnimi utrinki iz res pestrega domskega življenja in dejavnosti.
Vlasta Florjan