IZLET V RAJ

Saj ne vem, kje naj začnem. Na začetku ali na koncu. Najbolje bo, da začnem na samem začetku, ko nas je ob cesti, ko smo se peljali z avtobusom, zaustavil možakar. Vsi smo mislili, da je res pastir, kot se nam je predstavil, saj je bil oblečen v prava pastirska oblačila. Na glavi je imel volnen klobuk s širokimi krajci, kožne hlače, volneno jopico in veliko pastirsko palico, iz ust pa mu je visela fajfa. Šele, ko nas je vse povabil, da izstopimo iz avtobusa, nam je postalo jasno, da je to turistični vodnik, ki nas bo popeljal po prelepi Solčavski dolini do Logarske doline v Zgornji Savinjski dolini.
V pravem solčavskem narečju nam je začel pripovedovati zgodbe o nastanku ledeniške doline. Na samem začetku stoji ogromna koničasta skala, ki je nastala, ko je velikan hotel imeti srajco, vendar mu je žena ni mogla sešiti, saj ni imela igle. Takrat pa je velikan z vso močjo z roko udaril po skalovju, ki se je razklalo in ena od skal je nastala Igla, pa kako se je hudič sankal po strmih skalah, da se še danes vidita dve riži od sank.
V kraju Solčava stoji cerkev Marije Snežne, ki je dobila ime po belem kamenju. Zgrajena je na hribčku saj legenda pravi, da je zmaj Lintver, ki je živel v jezeru v Matkovem kotu zaradi lakote preglodal skalnato brano, voda iz jezera pa se je zlila po dolini in segala vse do praga cerkve.
Ob pripovedovanju zgodb vodnika smo se sprehodili do Olčarske bajte, kjer smo si ogledali tudi drče ali reže, ki so bile narejene iz lesa in po njih so gozdarji spuščali les v dolino. Seveda pa smo se pri Olčarski bajti tudi okrepčali z domačim borovničevcem, ki mu domačini pravijo črnica. Tako korajžni smo prišli do slapa Palenk, ki pozimi spremeni svoj obraz v ledenik, po katerem pležejo najpogumnejši.
Pod Okrešljem se številni izviri združijo v strugo Kotovca, ki strmoglavi v slapu Rinka 90 metrov globoko, kmalu nato pa se izgubi v prodnatem nanosu in privre na dan v spodnjem delu doline v izviru Črne, dobil pa je ime po črni glini. Ko pa se vodam Kotovca in Črne pridruži potok Jezera iz Matkovega kota, pa teče naprej kot reka Savinja.
Ali ste vedeli, da se v dolini trikrat spominja številka 102. Namreč 102 dni so gradili cesto od Solčave do Logarske doline, površina solčavske občine je velika 102 kvadratna kilometra in da je dolžina reke
Savinje od izvira Črne do izliva v Črno morje dolga 102 kilometra.
Še in še bi lahko naštevala, kaj vse smo izvedeli od našega vodnika in kako smo se presmejali njegovim šalam. Izvedeli smo stvari, ki nikjer niso zapisane, ob vsem tem pa smo občudovali lepoto cele doline. In ko smo po kosilu posedali v prelepem okolju hotela Ojstrica, se je moj pogled ustavil na od sonca obsijanih Kamniško-Savinjskih Alpah. Od daleč se je čulo v rahlem vetrcu šumenje visokih dreves, nebo pa je bilo brez oblačka, in če je takšen Raj v nebesih, potem je LOGARSKA DOLINA RAJ NA ZEMLJI.

Alenka Račič