KUHARSKA DELAVNICA PRI MILICI


V sredo, dne 9.06.2021 ob 15.30 uri, smo se člani zbrali pred hotelom Razgoršek v Starem Velenju z namenom ,da se dobimo pri ge. Milici doma, kamor nas je povabila na kuharsko delavnico. Tja smo se odpeljali z dvema avtomobiloma. Ko smo prispeli pred njen dom, nas je sprejela prijazna gostiteljica in nam za začetek ponudila pijačo. Pripeljali so se tudi ostali člani s svojim avtom. Bilo nas je štirinajst. Tam je bilo že vse pripravljeno za delavnico. Potem smo si udeleženci zavihali rokave, si razkužili roke ter začeli z delom. Delali oz. cvrli smo langaše in mesne miške. Najprej nam je naša gostiteljica pokazala kako se to pripravi in potem sami naprej nadaljevali in na koncu pojedli. Spekli oz. cvrli smo kar veliko mišk, da jih je na koncu delavnice kar nekaj ostalo. Kar je ostalo, smo člani zavili in odnesli domov. Pred odhodom domov, smo vse pospravili in počistili in se gostiteljici zahvalili za povabilo na delavnico. Mogoče še kdaj ponovimo.

 

Valentin Laure

 

 

 

TELOVADBA V MOZIRJU

 

MDGN Velenje organizira telovadbo v podružnici Mozirje ob torkih, od polovice maja do polovice junija.
Telovadba poteka v telovadnici športnega društva TEAM, ki ga vodi g. Jaka. Udeležba je skromna, a za mali kraj z podružnico odlična. Človek se mora veliko gibat, v času korone smo bili preveč zaprti doma.
Zopet je bilo tam predavanje, z prikazom delavnice gibanja s temo ZDRAVA HRBETNICA, predavala je ga. Lucija Maglica.
Delavnica na temo ZDRAVA HRBETNICA je bila zanimiva. Pokazala je, kako se migajmo za dobro držo hrbtenice z nevtralnim položajem, z lopaticami ter ledvenim predelom.
Tudi vsak dan je pomembna hoja v naravo.
Delavnica je bila koristna, in ni bila težka in se je bomo spomnili.

 

Franci P. Mulej

 

 

 

POHOD OKOLI ŠKALSKEGA JEZERA

 

Dne 31. 05. 2021 ob 15. uri smo se člani Društva gluhih in naglušnih Velenje zbrali pred Ribiško kočo ob Škalskem jezeru, z namenom, da bi šli en krog okoli jezera. Bilo nas je pribl. dvanajst. Pred pričetkom hoje, nas je ga. Milica razdelila v dve skupini in sicer ena skupina za počasno hojo, druga pa za hitro hojo.
Hodili smo pribl. 45 minut. Med hojo smo se malo pogovarjali o vsakdanjih rečeh. Na koncu hoje, pa nas je ga. Milica, povabila do svojega avta in nas presenetila z manjšimi prigrizki, kanapeji, za kar smo se ji zahvalili. Potem pa smo se razšli domov. Upam, da še ponovimo z rekreacijo okoli jezera.


Valentin Laure

 

 

IZLET NA POLZELO, GRAD ŽOVNEK

IN GORO OLJKO

 

Korona časi in ukrepi so odnesli planiran lanski izlet. Vendar se v društvu ne damo, tako smo ga organizirali letos.
Avtobus je pobiral člane od Mozirja do Velenja. Pot nas je potem vodila najprej na Polzelo. Najprej smo se podprli s sendviči. Vsi smo bili dobre volje in v prijetnem pričakovanju.
Na Polzeli smo si ogledali obnovljeni grad Komendo, ki je bil dolgo let v lasti Malteških vitezov. Grad je obnovila občina Polzela, ki je pridobila tudi evropska sredstva za obnovo. V grajskih prostorih delujejo TIC Polzela, Občinska knjižnica Polzela, oddelek Glasbene šole »Risto Savin« Žalec in kavarna. Veliko pozornost na gradu pritegnejo: zbirka eksponatov Suverenega malteškega viteškega reda, soba pesnice in pisateljice Neže Maurer z njenimi osebnimi predmeti in zbirka likovnih del akademske slikarke Darinke Pavletič Lorenčak.
Sledil je ogled Muzeja starih traktorjev, katerih lastnik je Ernest Obermayer. Zbral jih je iz različnih delov Slovenije in Avstrije ter jih obnovil do te mere, da so vsi v voznem stanju. Del zbirke je Mercedes-Benz iz leta 1952 z lesenim podvozjem pod kovinskim karoserijo, na katerega je še posebej ponosen. Zadnja pridobitev muzeja je Fordson, letnik 1919, ki je najstarejši traktor v tem delu Evrope.
Pot nas je potem vodila do vznožja gradu Žovnek, do katerega smo se po kratkem sprehodu povzpeli. Grad Žovnek je zagotovo eden najstarejših gradov na Slovenskem. Kdo so bili graditelji prvotnega gradu ni znano. Prvi znan lastnik, ki ga literatura omenja v 12. stoletju, je bila družina Savinjski. Ta se je okoli leta 1150 preimenovala v Žovneške. Žovneški so se ob širitvi svojega vpliva in posesti preselili v Celje. Kasneje so postali Celjski grofje. Grad Žovnek je ostal njihov družinski grad. Znano je, da je na gradu umrl Friderik II.
Grad je bil skoraj 200 let prepuščen propadanju. Grad je sedaj ruševina, ki se obnavlja. V grad smo vstopili preko dvižnega mostu skozi obnovljen dvodelni vhod. Obnovljen je okrogli obrambni stolp, ki je dvonadstropen. V zgornjem nadstropju je soba, v osrednjem je bila včasih kapela, ki jo sedaj obnavljajo.
Potem smo se odpeljali na Goro Oljko. Najprej smo imeli okusno in izdatno pozno kosilo v Planinskem domu. Po kosilu smo si ogledali še romarsko cerkev na Gori Oljki.
Vreme nam je dobro služilo do kosila, potem je začelo deževati. Kljub temu smo preživeli lep dan, izvedeli veliko novega in zanimivega. Najbolj pomembno je bilo druženje, ki smo ga že vsi zelo pogrešali.

 

Tatjana Pirečnik

 

 

PRIREDITEV OB VPISU SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA IN JEZIKA GLUHOSLEPIH V USTAVO

 

Poslanci so z 78 glasovi za in brez glasu proti sprejeli ustavni zakon, po katerem bo ustava dopolnjena s pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika. Zakon določa tudi, da svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon.
Slovenija bo tako peta država v Evropi, ki bo urejala znakovni jezik v svoji ustavi. Hkrati pa celo prva na svetu, ki bo na ustavni ravni uredila jezik gluhoslepih.
Umestitev slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih bo pomenila velik korak k zagotavljanju enakih možnosti in lažjemu vključevanju gluhih, naglušnih in oseb s polžjim vsadkom, ki so uporabniki slovenskega znakovnega jezika, ter uporabnikov jezika gluhoslepih v družbo.
Z vpisom v Ustavo se bo odpravila dolgoletna diskriminacija in neustrezna obravnava gluhih in njihovega jezika. Znakovni jezik ni pripomoček, temveč je avtohtoni jezik gluhe skupnosti. S tem se bo prepoznalo, da je slovenski znakovni jezik jezik v Republiki Sloveniji, za katerega mora država skrbeti, ga razvijati in omogočati, da se ga učijo tudi gluhi otroci. Izobraževanje mora biti v njihovem jeziku in tudi o njihovem jeziku. Še dandanes gluhi otroci nimajo svojega predmeta slovenski znakovni jezik, kar je nedopustno. Brez ustreznega jezika je oteženo izobraževanje in ravno zaradi neustreznega izobraženja gluhih v preteklosti so gluhi med vsemi invalidi najslabše izobraženi ter posledično v najslabšem socio-enokomskem položaju.
28.5.2021 smo bili prisotni na slavnostni obeležitvi tega pomembnega dogodka. Prireditev je potekala na visokem nivoju, s čudovitim programom, ki je med drugim prikazal tudi del težav, s katerimi so se in se še soočajo osebe z okvaro sluha. Prireditve so se udeležili tudi visoki državni predstavniki. Predsednik republike je ob tej priložnosti Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije vročil posebno priznanje, Zahvalo predsednika Republike Slovenije za pomembno vlogo pri vpisu znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v Ustavo Republike Slovenije ter njeno vsestransko pomoč ljudem z okvaro sluha pri vključevanju v družbo. Zahvalo je v imenu zveze prevzel njen predsednik gospod Mladen Veršič.
Ponosni smo, da smo lahko bili del zgodovinskega dogodka, ki bo pomembno vplival na izboljšanje kakovosti življenja oseb z okvaro sluha.

 

Urška Jakop

 

DELAVNICA NA TEMO ZDRAVA HRBTENICA

 

Težko smo pričakovali trenutek, ko se bodo ukrepi toliko sprostili, da se bomo v prostorih društva lahko srečali tudi v malo večjem številu. In kdor čaka, dočaka.
Članom smo želeli ponudi zanimivo in praktično delavnico. Ker ima veliko ljudi težave s hrbtenico, se nam je to zdela odlična tema. V društvo smo povabili mag. kineziologije, Lucijo Maglica. Zanimanje za delavnico je bilo zelo veliko, zato smo jo izvedli v dveh delih. Najprej v prostorih društva v Velenju, nato še za člane iz Zgornje Savinjske doline, v Mozirju.
Najprej nam je Lucija podala nekaj splošnih teoretičnih napotkov. Pomembno je, da poskrbimo za svojo držo. Pokazala nam je kakšen je nevtralen položaj. Dobro je čim več premikati svoje položaje, se tu in tam pretegniti, zaokrožiti z rameni. Zelo pomembno je tudi dihanje, pomisliti pa je potrebno tudi na medenično dno. Sprehodi zelo pozitivno vplivajo na naše psihično in fizično počutje. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na hidracijo telesa.
Po krajšem teoretičnem uvodu je Lucija prikazala praktične vaje, ki jih vsak lahko izvaja tudi doma. Razmigali smo vrat, ramena, predel med lopaticami in ledveni del hrbtenice. Na koncu je bil čas tudi za vprašanja naših članov.
Delavnica je bila izredno zanimiva in koristna. Dobili smo tudi domačo nalogo, saj že z lahkotnimi vajami lahko preprečimo težave in bolečine.

 

Urška Jakop

 

 

RIBIŠKI TURNIR

 

V soboto 22. 5. 2021 je Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor organiziralo športno tekmovanje v ribolovu ekipno in posamezno. V zgodnjih jutranjih urah nas je pobral Viki Hribar, ki je bil super šofer, saj je vajen raznih prevozov.
Udeležba je bila lepa tako v ekipnem tekmovanju kot med posamezniki. Vreme je bilo malo vetrovno in oblačno, na srečo brez padavin. Na začetku je bil pozdravni govor predsednice in vodja ribičev. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo, vsaj meni, ker sem prvič šel zraven ribičev kot moralna podpora saj so me večkrat naši ribiči zbadali , da nikoli ne grem zraven, ker so uspešni. Pohvaliti moram organizatorje, vse je potekalo kot je potrebno in točno. Od pozdravnega govora, žrebanja, ribolova, tehtanja rib do razglasitve rezultatov. Na koncu je bilo poskrbljeno za odličen golaž. Ponosen sem bil na naše ribiče, MDGN Velenje, saj so posamezno dosegli prvo mesto Viki Hribar. Ekipna v sestavi Edin Buljubašić, Franc Kos, Ljubo Gotovnik je osvojila drugo mesto. Zahvala gre vsem, ki so sodelovali, vsaj tako je povedal g. Milan Kotnik strokovni delavec društva gluhih in naglušnih Posavja Maribor. Veseli in srečni smo se vračali nazaj proti domu. Nekateri so bili utrujeni, saj so v ribniku precej velike ribe.
Hvala vsem za lep in uspešen dan med vsemi ribiči, ki so zelo v redu tudi kot družba. Meni osebno je bilo zelo zanimivo, poučno, predvsem pa sem vesel spoznanja, da je ribolov zelo zanimiv ter sprostitveni in tekmovalni šport, ki ima svoje zakonitosti. Pri tekmovanju pa je potrebno tudi veliko znanja in sreče.

 

Franc Forštner
Predsednik MDGN Velenje

 

 

POHOD OKROG SAVINJE IN OGLED MOZIRSKEGA GAJA

 

Komaj smo čakali, da se prepovedi zaradi kovida malo sprostijo. Pa smo končno dočakali. Prelepo torkovo jutro, v zelo velikem številu smo se zbrali pri Mozirskem gaju. Veseli, da se vidimo in v pričakovanju lepega druženja smo štartali. Pot nas je vodila ob narasli Savinji do Nazarja. Tam smo prek mosta, po drugi strani nadaljevali pot proti Mozirskemu gaju. Pohod je bil čudovit, nič napornega. Lepo smo klepetali, saj smo si imeli veliko povedati, ker se dolgo nismo tako družili. Sprehodili smo se tudi skozi gaj, kdor je želel se je osvežil s kakšno kavico ali pa kaj drugega. Za konec pa smo vsi dobili sladoled. Častil je predsednik Franc. Po mojem bi Urška morala dobiti kar dve kepici sladoleda, saj je izbrala čudovito lokacijo za prvi pohod, pa še vreme nam je bilo naklonjeno.
Lepo smo preživeli dopoldan. Upam, da bo takšnih druženj čim več.

 

Milica Krašovec

 

V društvu smo razmišljali na kakšen način bi se lahko srečali s člani in kaj bi lahko organizirali, da bi se varno družili ob upoštevanju vseh ukrepov NIJZ.
Kljub situaciji v zvezi s covid- 19, smo v društvu ves čas delovali in bili odprti. Seveda na prilagojen način. Veliko več je bilo individualne pomoči, svetovanja, informiranja. Tako mi, kot tudi člani pa smo že pošteno pogrešali druženje.
Ker so se ukrepi končno malo sprostili, smo se odločili da člane povabimo na krajši pohod ob Savinji. Zbrali smo se v Mozirju, nato pa se sprehodili do Nazarij. Ker nas je bilo kar lepo število, smo hodili v več skupinah in ob upoštevanju ustrezne razdalje. V Nazarjah smo ob gradu Vrbovec imeli krajšo postojanko. Pot smo nadaljevali po drugi strani Savinje. Ogledali smo si tudi razstavo tulipanov v Mozirskem gaju. Bilo je čudovito. Družba in pravo pomladno vreme sta poskrbela, da smo se vsi odlično počutili. Naše člana večkrat radi tudi malo pocrkljamo in presenetimo. Ker vemo, da imajo v Mozirju odličen sladoled, smo si ga na koncu tudi sami privoščili in se tako malo ohladili od pohoda.

Sklenili smo, da podoben pohod ponovimo v bližnji prihodnosti. Ljudje smo socialna bitja in tovrstna srečanja potrebujemo. Zato kmalu spet nasvidenje.

 

Urška Jakop

 

 

 

KORONA IN VOLITVE

 

Kako dolgo in dolgočasno leto je za nami, vse zaradi korone. Družabno življenje je dobesedno zamrlo, mi smo doma zaprti kot v živalskem vrtu. Naši preljubi politiki pravijo vse za naše zdravje. Nihče pa se ne vpraša kako je naglušnim in gluhim, saj je skupno druženje v prostorih društva nam veliko pomenilo. Radi smo bili skupaj, radi smo skupaj počeli tudi kakšne neumnosti. Seveda smo se udeleževali raznih delavnic. Sedaj vse to že močno pogrešamo. Malo za hec malo zares, zdaj pa preidem k bistvu mojega pisanja.
Vsi člani vemo, da je bilo volilno leto. Ravno zaradi korone je naša sekretarka Urška z pomočjo Tatjane in pod budnim očesom predsednika Franca pripravila vse potrebno za volitve po pošti. Neverjetno koliko truda sta vložile, da je res bilo vse brezhibno pripravljeno in poslano članom. Volilna komisija ni imela drugega kot da preveri ali je vse po zakonu in veljavno. Punce čudovite ste, še bolj pa naši člani, ki so se na njun trud odzvali v ogromnem številu. Ko je bilo vse prešteto smo ugotovili da je 135 članov poslalo podpisane glasovnice nazaj na društvo. Lahko samo rečem bravo in hvala vsem za sodelovanje, krasni ste vsi ki ste se potrudili, pa saj ne more biti drugače. To je bilo največje priznanje z strani članov, pokazali ste da vam ni vseeno. Upam, da bomo kmalu lahko spet skupaj in ustvarjali spomine.

 

Ostanite zdravi.

Milica Krašovec

DELAVNICA PEKE KROFOV

 

V tem času gledamo, beremo večinoma negativne novice in vse premalokrat kaj sproščujočega, pozitivnega. V društvo smo za vas člane želeli pripraviti en prijeten, lahkoten prispevek. Ker se bliža pustni čas, se nam je kuharska delavnica priprave krofov, zdela odlična ideja.
Naša podpredsednica Milica Krašovec, je mojstrica peke različnih slaščic. Zato smo kar njo povprašali, če je pripravljena sodelovati. Takoj je bila za akcijo. Kot vedno je k zadevi pristopila zelo resno in odgovorno. Snemanje smo zaradi lažje izvedbe izvedli kar pri njej doma. Milica je imela že vse pripravljeno, vse je teklo kot po tekočem traku. Zadevo smo posneli, zraven je bila tudi naša tolmačka Duška. Seveda je Milica poskrbela tudi za postrežbo in pripravila super pogostitev. Ves čas pa smo upoštevali vse potrebne zaščitne ukrepe.
Upajmo, da se boste člani preizkusili v peki krofov po tem receptu, res so božanski.

Milici pa se iskreno zahvaljujemo za izvedbo delavnice in gostoljubje.

 

Urška Jakop

 

DODAJAMO ŠE ZAPIS NAŠE MILICE:

Naše punce so se potrudile in me naprosile, da sodelujem za čim boljšo razlago peke krofov. Zakaj pa ne, akcija je stekla. Predsednik Franc Forštner nam je dal blagoslov. Duška je tolmačila, Tatjana snemala, Urška pa vse organizirala.
Sedaj pa pozor, lepo prosim. Glejte, da njihov trud ne bo šel v nič. Poskusite speči krofe, nikar ne recite: »Ah meni to ne gre, sem že probala pa sem zažgala, ali so bili sirovi ali pa ne vem kak izgovor še.« Ženske ne odnehajte, potrudite se in poskusite. Če se boste dobesedno držale mojih nasvetov, vam mora uspeti. Če pa je med vami res katera, ki si jih želi speči pa si ne upa, ji pridem osebno na dom, da skupaj spečemo, ni zapleteno. Namen tega videa je bil, da bi vas pritegnilo k akciji. Saj veste, da najboljše je tisto kar si doma narediš, tako potem veš kaj ješ.
Lepo prosim spečite krofe, jih poslikajte in pošljite Urški na mail. Ona bo to uredila na FB, da vidimo koliko nas bo aktivnih.
Saj veste, da zaradi korone ne moremo nič drugega početi, lahko pa pečemo in mogoče še kaj skuhamo, ampak nič prej dokler ne vidim vaši slikic krofov.
Želim vam veliko volje in uspeha to je vse kar potrebujete za lepe in dobre domače krofe.
Ostanite zdravi.

 

Krašovec Milica