OBDARITEV NAŠIH NAJMLAJŠIH

V našem društvu zadnjih nekaj let pred prazniki že tradicionalno pripravimo obdaritev otrok.
To je vedno vesel dogodek, saj se zberemo v lepem številu. Vedno pripravimo tudi program s prihodom božička.

Sedaj pa nam razmere že drugo leto tega ne dovoljujejo. Ampak kjer je volja je tudi pot. Vedno se najde rešitev in tudi v letošnjem letu smo obdaritev izvedli na prilagojen način, brez tveganj za zdravje otrok, staršev in nas samih.

V sredo, 22.12.2021, je božiček otroke iz Velenja in okolice sprejel kar v rondoju pred društvom. Tako, da so otroci dobili darila kar v avtomobilu. Vse ostale je obiskal na domu in jim pred vhodnimi vrati predal škatlo presenečenj. Otroci so ga nestrpno pričakovali, ob njegovem prihodu so bili res veseli, srečni in nasmejani. Iskrice v otroških očeh in njihovo zadovoljstvo je bilo darilo nam v društvu.

Hvala božičku in njegovi pomočnici ter vsem donatorjem, ki so prispevali različne izdelke. Z njihovo pomočjo smo pripravili res lepa darila.

Naj bo tale praznični čas za vas čim lepši in čim prijetnejši.

Urška Jakop

PRAVLJIČNI SPREHOD MED LUČKAMI

Decembrski praznični čas je čudovit del leta. V tem obdobja smo po navadi v društvu zelo dejavni.

V prejšnjih letih smo izdelovali voščilnice, se družili na zaključnem srečanju, izvedli obdaritev otrok…

Sedaj pa nam razmere tega ne dovoljujejo in moramo aktivnosti prilagoditi ukrepom.
Vseeno pa smo ta čas našim članom želeli polepšati.

Ker se v zaprtih prostorih žal ne moremo družiti, smo se odločili, da izvedemo aktivnost nekje na prostem. Občina Mozirje, ki jo pokriva tudi društvo, je znana po čudovitem Mozirskem gaju.

Zadnjih nekaj let se park cvetja v zimskem času spremeni v božično bajko.

In porodila se nam je ideja, da našim članom omogočimo ogled te pravljice.
V lepem številu smo se zbrali na sredo, 15. 12. 2021. Zunaj se je že stemnilo in lučke so pričarale pravljično vzdušje. Park je odet v kar 1,7 milijona lučk, oblikovanih v atraktivne oblike. Božične lučke se prepletajo v različne figure, v številnih barvah krasijo gredice, etnološke objekte in druge eksponate. Poseben čar pa je našemu ogledu dodal sneg. Člani so bili navdušeni. Počasi smo se sprehodili skozi celoten park. Nekateri so se pogreli s kuhanim vinom in čajem. Veseli smo bili, da smo se po dolgem času videli tudi v živo in lahko prijetno poklepetali.

Polni prijetnih vtisov smo si zaželeli lepe praznike in se poslovili v upanju, da se v letu 2022 čim prej normalno družimo.

Urška Jakop

PREDAVANJE O POLŽEVIH VSADKIH

V društvu smo zopet gostili gospo Anito Kastelic klinično logopedinjo iz Kliničnega centra Ljubljana.
Po uvodnem pozdravu predsednika Franca Forštnerja je sledilo zanimivo predavanje gospe Kastelic.
Na začetku nam je podala plastičen opis kako je sestavljeno uho.

Polžev vsadek je naprava, ki posnema delovanje notranjega ušesa in prenaša zvočno informacijo s pomočjo električnega toka neposredno v slušni živec. Polžev vsadek je sestavljen in zunanjega in notranjega dela. Zunanji del sestavljajo: mikrofon, procesor signalov in oddajnik. Mikrofon sprejema zvoke iz okolice; nameščen je za ušesom (na procesorju) ali na oddajniku. Procesor signalov je majhen računalnik, ki signal iz mikrofona spremeni v električne impulze. Oddajnik pa je plastičen obroč z navitjem in magnetom, ki prenese signal iz procesorja govora v sprejemnik v notranjem delu.
Notranji del polževega vsadka sestavljajo sprejemnik in polje elektrod. Sprejemnik sprejema signale iz oddajnika in jih razporeja na polje elektrod. Vstavljen je pod kožo za ušesom. Polje elektrod pa je nameščeno v polžu. Preko njih se električni impulzi prenesejo na slušni živec.
Zakaj se imenuje polžev vsadek? Zato ker dejansko z operacijo vstavijo zelo tanko žičko v tako imenovan polž, ki ga imamo v ušesu. V polžu so male dlačice, ki sprejemajo dražljaje. Polž lahko ima različno število zavojev in vsak človek ima edinstvenega in ni nujno, da sta popolnoma enaka na obeh ušesih. Ampak vsak polž mora imeti vsaj 20 % odstotkov dlačic, da je smiselna operacija. Obstajajo različne dolžine in debeline žičk, ki jih vstavijo pri operaciji. O tem odloča kirurg po predhodnih preiskavah, ki jih opravijo. V žički so elektrode, ker imamo več proizvajalcev polževih vsadkov, imajo ti različno število elektrod. Vendar to ne vpliva na kakovost sluha po operaciji.
Notranji del polževega vsadka je narejen tako, da ni potrebna menjava le tega, ko se zunanji deli izboljšujejo, seveda pri istem proizvajalcu polževih vsadkov. Torej lahko namestimo novejše zunanje dele.
Zdaj so zunanji deli že združeni v eni napravi, imate možnost tudi adapterskega napajanja le teh.
V Sloveniji vstavljajo polževe vsadke treh različnih proizvajalcev. Pacient se skupaj z zdravnikom odloči katerega mu vstavijo, seveda je odvisno od opravljenih pregledov in vrste okvare sluha. Proizvajalci omogočajo tudi servis in popravilo polževih vsadkov.
Še zanimivost: Zakaj ob poslabšanju sluha najprej slabše slišimo visoke tone? Receptorji za visoke tone se nahajajo na začetku polža, na mestu, ki je najbolj izpostavljen zunanjim vplivom.
Rehabilitacijski postopek po vsaditvi pripomore k prepoznavanju in razumevanju zvokov iz okolja in tudi govora. Poleg tega je pomembna tudi motiviranost posameznika in podpora družine.
Na kratko nam je orisala razvoj polževih vsadkov v svetu in operacij polževih vsadkov v Sloveniji.
Poudarila je, da so včasih vstavljali polžev vsadek na UKC Ljubljana, samo na eno uho. Zdaj lahko, če je možno in potrebno na obeh ušesih. Včasih so vstavljali polžev vsadek samo ljudem z zelo visoko izgubo sluha. Zdaj jih tudi z srednjo izgubo, če je onemogočena komunikacija. V preteklosti niso vstavljali vsadka, če je človek bil gluh samo na eno uho, zdaj temu ni več tako.
Prioriteta pri programu vstavitve slušnih vsadkov so seveda otroci, vendar pa vstavljajo vsadke tudi odraslim in tudi starejšim ljudem, ki zaradi različnih vzrokov izgubijo sluh ali zelo poslabša sluh.
Po predavanju je gospa Kastelic odgovarjala na individualna vprašanja prisotnih.

Tatjana Pirečnik

DELAVNICA IZDELAVE IKEBAN

Spet je pred vrati prvi november. Dan mrtvih, ko gremo prižgati svečko in nesemo rože na grobove naših najljubših. V ta namen je naše društvo pripravilo delavnico za izdelavo ikeban. Lahko bi rekli, da je to pri nas že tradicija.
Gospa Jožica je prinesla vse potrebno za izdelavo. Naj povem, da je to naša vsakoletna cvetličarka, ki nas je že naučila, da sami izdelamo zares unikatno lepe aranžmaje, ki jih z ponosom nesemo na grob. Vsako leto smo bolj spretni. Udeležba na delavnici se tudi povečuje.
Zahvala gre predvsem predsedniku, ki nam to omogoči. Potem pa so tu tudi naši pridni Urška in Tatjana, ki poskrbita da je vse tako kot mora biti, da so vsi obveščeni in imamo možnost udeležbe, če se odločimo.
Lepo je bilo, tudi dobre volje ni manjkalo in zadovoljni smo odšli domov.

Hvala v imenu vseh udeleženih za prelepo in koristno delavnico.

Milica Krašovec

JESENSKI POHOD

Čudovito jesensko vreme smo v društvu izkoristili za pohod. Izpeljali smo ga na predlog naše podpredsednice, Milice Krašovec. Zbralo se nas je kar lepo število. Štartali smo pri ribiški koči ob jezeru, se sprehodili čez Konovo in pot zaključili pri društvu. Tam nas je pričakalo presenečenje. Milica je za nas pripravila pravo pojedino. Člani so bili navdušeni. Iskrena hvala Milici za organizacijo.

Urška Jakop

V sredo, 20.10.2021 ob 15. uri, smo se člani skupaj z vodstvom društva gluhih in naglušnih Velenje na povabilo naše podpredsednice ge. Milice, zbrali pred Ribiško kočo ob velenjskem jezeru z namenom, da se sprehodimo po okolici Velenja. Bilo nas je okrog 20. Prvi del poti smo hodili ob jezeru, potem pa šli do pešpoti mimo posestva oz. sadovnjakov Turn. Med potjo smo se za pet minut ustavili, da so se nekateri malo spočili. Potem smo pot nadaljevali proti Krajevni skupnosti Konovo in vse do Šaleka. Tudi tam so se nekateri malo spočili. Hodili smo približno eno uro in pol. Na koncu poti smo se zbrali v našem društvu, kjer smo imeli pogostitev in sicer okusna boranja ter osvežilna pijača. Fajn bi bilo, če bi ta pohod še nadaljevali. Lahko tudi kam drugam.

Valentin Laure

DANS FOTR KUHA

Na deževno popoldansko sredo nam je kuhal udeleženec kuharskega šova Miha Robnik.
Kuharska delavnica z naslovom »Dans fotr kuha« je bila zanimiva in poučna ter številčno obiskana. V večini je bila ženska publika, ampak so se ojunačili tudi trije naši člani.
Miha nam je predstavil Lučke žlinkrofe, ki so večji kot Idrijski žlikrofi in z drugačnim nadevom.
Najprej nam je skuhal že narejene žlinkrofe, in sicer tri različne vrste: špinačne z gobovim nadevom, Lučke žlinkrofe in sladke z nadevom iz suhih hrušk. Tako smo poskusili Lučke in špinačne žlinkrofe zabeljene z ocvirki ali z smetanovo omako. Na koncu pa še sladke žlinkrofe z drobtinami in medom. Vse tri vrste so bile zelo okusne.
Sledila je praktična predstavitev postopka izdelave žlinkrofov. Prikazal je kako se naredi nadev za luške žlinkrofe. S sabo je prinesel narejeno testo, tako da smo lahko potipali, kakšna na bo trdota testa. Potem je razvaljal testo in prikazal kako se oblikujejo žlinkrofi. Seveda smo jih potem skuhali in pojedli.
Suvereno je odgovarjal na vsa naša vprašanja, tako o tem kako je bilo v šovu, kot o izdelavi žlinkrofov in na splošno o kuhanju.
Video predstavitev na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=TGYrylkp-Z4

 
Tatjana Pirečnik

KULTURNI DOM LJUBNO OB SAVINJI

Otvoritev popolnoma prenovljenega kulturnega doma sem se dne 29. 9. 2021 udeležil tudi jaz z soprogo in našim članom gospodom Kolar Stankom.
Popolnoma prenovljena dvorana z vso prenovo in novo lepo podobo je res vredna ogleda. Obnovljen

je celoten objekt vključno z knjižnico, kongresni centrom in še kaj. Celoten objekt se zelo lepo vklopi v okolje, saj je na zunaj grajen v lepem lesenem ambientu macesnovega lesa.
Na povabilo občine in gospoda župana Franja Naroločnika smo bili prisotni, ker je objekt prilagojen tudi za osebe z okvaro sluha, torej za naglušne in osebe z polževim vsadkom. V objekt je montirana slušna zanka, ki osebam z okvaro sluha pomeni boljšo slišnost in s tem več informacij.
Sama proslava je bila zelo lepa. Napovedovalec Franc Podbrežnik Solčavski je vse dogodke zelo lepo in slikovito povezoval. Na začetku je bila himna in potem mešani pevski zbor, ki je odpel pesem, ki se nanaša na sam kraj Ljubno ob Savinji. Sledil je govor župana gospoda Franja Naroločnika in zahvala vsem donatorjem ter vsem, ki so pomagali pri izvedbi in obnovi. Lepo je bila odigrana igra o spravilu lesa, nastop baletk, ter solo pevca, na koncu še ena lepa pesem Lubenskih pevcev. Sledila je slovesna otvoritev. Trak sta prerezala župan Franjo Naroločnik in direktor KLS Mirko Strašek. Manjkal ni niti blagoslov domačega župnika na koncu.
Po koncu otvoritve smo si lahko ogledali vse nove posodobljene prostore. Poskrbljeno je bilo tudi za zakusko in dobro kapljico, na nič niso pozabili v občini Ljubno ob Savinji. Še enkrat hvala za prijetno in doživeto popoldne.

Predsednik MDGN Velenje
Franc Forštner

IZLET V RAJ

Saj ne vem, kje naj začnem. Na začetku ali na koncu. Najbolje bo, da začnem na samem začetku, ko nas je ob cesti, ko smo se peljali z avtobusom, zaustavil možakar. Vsi smo mislili, da je res pastir, kot se nam je predstavil, saj je bil oblečen v prava pastirska oblačila. Na glavi je imel volnen klobuk s širokimi krajci, kožne hlače, volneno jopico in veliko pastirsko palico, iz ust pa mu je visela fajfa. Šele, ko nas je vse povabil, da izstopimo iz avtobusa, nam je postalo jasno, da je to turistični vodnik, ki nas bo popeljal po prelepi Solčavski dolini do Logarske doline v Zgornji Savinjski dolini.
V pravem solčavskem narečju nam je začel pripovedovati zgodbe o nastanku ledeniške doline. Na samem začetku stoji ogromna koničasta skala, ki je nastala, ko je velikan hotel imeti srajco, vendar mu je žena ni mogla sešiti, saj ni imela igle. Takrat pa je velikan z vso močjo z roko udaril po skalovju, ki se je razklalo in ena od skal je nastala Igla, pa kako se je hudič sankal po strmih skalah, da se še danes vidita dve riži od sank.
V kraju Solčava stoji cerkev Marije Snežne, ki je dobila ime po belem kamenju. Zgrajena je na hribčku saj legenda pravi, da je zmaj Lintver, ki je živel v jezeru v Matkovem kotu zaradi lakote preglodal skalnato brano, voda iz jezera pa se je zlila po dolini in segala vse do praga cerkve.
Ob pripovedovanju zgodb vodnika smo se sprehodili do Olčarske bajte, kjer smo si ogledali tudi drče ali reže, ki so bile narejene iz lesa in po njih so gozdarji spuščali les v dolino. Seveda pa smo se pri Olčarski bajti tudi okrepčali z domačim borovničevcem, ki mu domačini pravijo črnica. Tako korajžni smo prišli do slapa Palenk, ki pozimi spremeni svoj obraz v ledenik, po katerem pležejo najpogumnejši.
Pod Okrešljem se številni izviri združijo v strugo Kotovca, ki strmoglavi v slapu Rinka 90 metrov globoko, kmalu nato pa se izgubi v prodnatem nanosu in privre na dan v spodnjem delu doline v izviru Črne, dobil pa je ime po črni glini. Ko pa se vodam Kotovca in Črne pridruži potok Jezera iz Matkovega kota, pa teče naprej kot reka Savinja.
Ali ste vedeli, da se v dolini trikrat spominja številka 102. Namreč 102 dni so gradili cesto od Solčave do Logarske doline, površina solčavske občine je velika 102 kvadratna kilometra in da je dolžina reke
Savinje od izvira Črne do izliva v Črno morje dolga 102 kilometra.
Še in še bi lahko naštevala, kaj vse smo izvedeli od našega vodnika in kako smo se presmejali njegovim šalam. Izvedeli smo stvari, ki nikjer niso zapisane, ob vsem tem pa smo občudovali lepoto cele doline. In ko smo po kosilu posedali v prelepem okolju hotela Ojstrica, se je moj pogled ustavil na od sonca obsijanih Kamniško-Savinjskih Alpah. Od daleč se je čulo v rahlem vetrcu šumenje visokih dreves, nebo pa je bilo brez oblačka, in če je takšen Raj v nebesih, potem je LOGARSKA DOLINA RAJ NA ZEMLJI.

Alenka Račič

MEDNARODNI DAN GLUHIH LETOS V LJUBLJANI

Septembra vsako leto praznujemo mednarodni dan gluhih, letos je to praznovanje pripravilo DGN Ljubljana, ki je bilo v soboto 25. 09. 2021. Zaradi covida je praznovanje bilo močno omejeno, udeležba je bila mogoča ob izpolnjevanju PCT pogoja. Kljub vsem omejitvam je prireditev bila odlično izpeljana. Mene osebno in verjamem, da tudi vse ostale je navdušila sama predstava pod vodstvom Lade Orešnik. Po končanem uradnem delu, nas je čakalo kosilo, ki je bilo obilno in okusno. Tako smo skupaj preživeli še en lep in sončen dan, ki je prehitro minil. Utrujeni in zadovoljni smo se odpeljali domov.

Društvo DGN Ljubljana se zahvaljujemo za dobro organizacijo in lepo izpeljano prireditev.

Milica Krašovec

Vsako leto praznujemo zadnji teden v septembru mednarodni dan gluhih in naglušnih, in sicer je ta dan 23. september. Cel teden potekajo razne prireditve, ki jih organizirajo društva in Zveza gluhih in naglušnih Slovenije. S tem opozarjamo javnost na nas, naše probleme pri izobraževanju, naše pravice, idr.

Lani je praznovanje odpadlo zaradi omejitev in epidemije covida. Letos smo dobili zeleno luč in smo se lahko udeležili proslave v Ljubljani, a v omejenem številu. 

Slavnostna akademija ob mednarodnem dnevu gluhih je sovpadala z 90. obletnico ustanovitve Društva gluhonemih v Dravski banovini. Organizacijo je letos prevzelo DGN Ljubljana in ZDGNS. Proslava je potekala v gledališkem dvorcu SiTi Teater, v BTC Ljubljana. Poleg predsednika ZDGNS, Mladena Veršiča, in DGN Ljubljane, Gorazda Orešnika, je bil slavnostni govornik predsednik Državnega zbora, Igor Zorčič. 

Jana Maier

PREDAVANJE O TEHNIČNIH PRIPOMOČKIH

V sredo 22. 9. 2021 smo v MDGN Velenje organizirali predavanje o detektorju dima (TP-0031), javljalniku za dim s prenosom signala alarma (TP-0033) in sistemu za prenos ogljikovega monoksida ali požara za mobilni telefon (TP-0034) za osebe z okvaro sluha. Predhodno navedene tehnične pripomočke je mogoče kupiti s pomočjo vrednotnice, osebe ki imajo izgubo sluha več kot 85% po Fowlerju. Razloženo je bilo tudi delovanje javljalnika ogljikovega monoksida.
Gospod Golob iz podjetja Detektor sistemi d. o. o., ki je tudi uradni dobavitelj teh tehničnih pripomočkov, nam je pripravil nazorno in enostavno predstavitev.
Predavatelj je povedal, da se detektor dima (TP-0031), ki se namesti na strop v željenem prostoru, poveže z javljalnikom dima (TP-0033). Javljalnik dima je stroboskop (oddaja svetlobo) opozori na požar. Ima tudi vibrajočo ploščico, ki jo namestimo pod blazino ali vzmetnico. Povezava med njima poteka brezžično. Oba tehnična pripomočka imata akumulator oziroma baterijo za napajanje.
Po želji je mogoče sistem nadgraditi s sistemom za prenos alarma požara, CO (TP-0034) na mobilni telefon. Sistem potrebuje za delovanje GSM modul in brezžični radijski modul (TP-0034). Pri uporabi tega sistema, dobite SMS na vaš telefon. Opozori vas, da je požar ali izpad elektrike oziroma CO. Nastavite lahko tudi zvočno opozorilo na telefon.
Predavatelju se zahvaljujemo za predstavitev in nazorni prikaz delovanja.
Več informacij o tehničnih pripomočkih, pomoč pri vlogah za tehnični pripomoček in kontaktne podatke od dobaviteljih dobite v društvu.

Tatjana Pirečnik