DRUŽINSKI ODNOSI

 

To sredo, smo  na lep sončen, a ne prevroč dan, imeli predavanje na temo družinskih odnosov. Izvedli smo ga na prostem, v prijetnem ambientu ribiške koče v Velenju.
Družinski odnosi so tema, ki se tiče prav vsakogar. Kdo bi rekel, da morda celo težka za poletne dni, vendar Aria Verdan, ki nam je predavala, je temo zelo prijazno predstavila.
Najprej se je dotaknila odnosa na začetku, ko se partnerja spoznata. Takrat vse cveti, še kamenje… Ko zaljubljenost mine, so ustvarjeni pogoji za ljubezen – z nekom si želimo biti, ko ga poznamo takšnega kot je.
Vsi vemo, da v nobeni vezi ne gre vse gladko. Glavni recept je pogovor. S pogovorom se lahko reši še na videz tako nerešljiva težava.
Predstavila nam je nekaj načinov, kako izboljšati partnerski odnos, saj še tako dober odnos, ni tako dober, da ga ne bi bilo mogoče nadgraditi. Odnosu bomo koristili, če bomo pokazali zanimanje za partnerja, ob težkih trenutkih moramo vedeti, da vse potrebuje svoj čas, zavedati se moramo, da vsi delamo napake, zato ne sodimo drugih, ampak jih raje imejmo radi, takšne kot so.
Na vsak odnos vpliva tudi naša preteklost. Zgodovina nas uči, da če ne priznavamo in prepoznamo svoje preteklosti, jo bomo zelo verjetno ponavljali. Aria nam je dala nekaj napotkov, kako izstopiti iz tega kroga. Nekaj lahko naredimo sami, marsikdaj pa je potrebno poiskati pomoč drugih, v individualni ali skupinski psihoterapiji ali pri kakšnem družinskem terapevtu.
Na koncu nam je omenila še nekaj literature, s katero lahko izboljšamo svoje odnose in nekaj preprostih vaj, ki nam tudi lahko pomagajo.
Po zaključenem predavanju je bilo še kar nekaj individualnih vprašanj, vsi pa smo z veseljem pojedli dobro kremšnito, iz domače kuhinje.
Hvala Arii za lepo in poučno predavanje, društvu MDGN za organizacijo in Ribiški koči za prijazno in dobro postrežbo.
Hvala tudi vsem udeležencem, ki ste prišli, kajti več nas je, bolj prijetno je.

 

Edita Kos Martinšek

 

 

 

 

DRUŽABNO SREČANJE IN PIKNIK 2020

 

Kadar gre na piknik naše društvo, to ni samo piknik, ampak mnogo več. Tako je bilo tudi tokrat. Že zjutraj smo se odpravili iz Velenja z avtobusom. Zaradi ukrepov, katere še vedno dosledno upoštevamo, smo se peljali na dveh avtobusih. Kljub temu je bilo med vožnjo vzdušje veselo. Najprej smo se odpeljali do Nazarij , kjer smo si ogledali cerkev in samostan. V samostanu nas je navdihnila knjižnica, kjer imajo veliko starih, a dobro ohranjenih knjig. Obiskali smo tudi nune Klarise, ki so nam povedale nekaj o svojem življenju v samostanu.
Ko smo prišli na sedaj že tradicionalni piknik prostor Gril, so nas gostitelji sprejeli z aperitivom. Tudi lačni nismo ostali, saj so nam kaj kmalu postregli okusen golaž in domač kruh. Na mizah pa je vabilo tudi okusno pecivo naše podpredsednice Milice. Po dobri in obilni hrani, se je bilo potrebno malo razmigati. Nekateri so odšli v gozd po borovnice ali gobe, drugi samo na sprehod, eni so posedali na soncu, drugi v senci. Po prihodu nazaj sicer nismo bili lačni, a se nismo mogli upreti dobremu Miličinemu langošu. To nam je dalo moč za naslednje igre. Pri streljanju smo se vsi kar dobro odrezali. Nekateri smo celo odkrili svoj novi talent, kot na primer jaz, ki sem »pometla« s celotno konkurenco, ne vedoč, da sploh znam tako dobro streljati. Tako sem imela največ točk pri streljanju, pa tudi pri zabijanju žebljev sem imela skoraj največ točk… ups, tu zmaga tisti z najmanj udarcev… Pri vlečenju vrvi smo ugotovili, da imamo starejši (le kdaj sem se začela šteti med starejše…) še vedno večjo moč kot mlajši. Zmaga je bila tako v moški, kot ženski konkurenci na strani starejših.
Po vseh teh aktivnostih je seveda prijalo kosilo, potem pa še malce klepeta in počitka. Naše aktivnosti so šle počasi h koncu, kot tudi lep sončen dan. Polni novih vtisov smo se odpravili proti domu.


Edita Kos Martinšek

 

 

 

 

 

PREGLED SLUŠNIH ZANK

 

Mestna občina Velenje je občina pomeri invalidov in tudi za osebe z okvaro sluha je dobro poskrbljeno. Kar nekaj objektov ima vgrajeno slušno zanko, občinske proslave so tolmačene v slovenski znakovni jezik, zdravstveni dom ima na voljo 3 komplete fm sistemov.
Že kar nekaj let zapored predstavniki društva in gospod Milan Zupanc pregledajo delovanje slušnih zank v objektih, ki delujejo v okviru MOV. Najprej smo pregledali zanko v kulturnem domu, nato v sejni sobi Mestne občine Velenje, knjižnici in nazadnje še v Vili Bianco. Vse zanke so delovale, v dveh ustanovah smo podali predlog za nakup drugačnih mikrofonov.
Z rednimi pregledi slušnih zank bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Veseli smo, da imamo sedež v občini, ki ima posluh za posebne potrebe naših članov.

 

Urška Jakop

 

 

 

 

USPEH NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V ŠPORTEM RIBOLOVU


Naši člani ribiči so nas zopet razveselili z nastopom na državnem prvenstvu,

ki je potekalo v organizaciji DGN Pomurja na Petišovskem jezeru v soboto 27. 6. 2020.
Ekipno so osvojili prvo mesto.

 


Med posamezniki je prvo mesto zasedel Gotovnik Ljubo.

Rednak Ciril je osvojil četrto mesto, Kos Franc je osvojil enajsto mesto in Buljubašić Edin je osvojil šestnajsto mesto.

 

Iskrene čestitke!

Tatjana Pirečnik

OGLED ŠALEŠKEGA GRADU

 

Zopet smo se članice in člani v velikem številu zbrali pred prostori društva, da smo se podali na voden ogled Šaleškega gradu.
Po pozdravnem nagovoru predsednika Franca, ki je pozdravil vse navzoče in vodičko Marijo, smo skupaj odšli do Šaleškega gradu. Na grič k gradu smo se povzpeli po lesenih stopnicah.
Ohranjen je delno samo še stolpič. Zanimiv je njegov trikotni tloris, ki je edini v Sloveniji. Stolp je imel pet nadstropij, kakor nam je razložila vodička Marija. Povedala nam je zgodovino gradu, njihove najpomembnejše lastnike.
Z gradu je zanimiv razgled na mesto Velenje in Šaleško dolino.
Ob povratku smo si ogledali zunanjost cerkve sv. Andreja, vodička nam je opisala kratko zgodovino cerkve.
Po ogledu smo se okrepčali v piceriji, za kar se društvu iskreno zahvaljujemo.
Tako smo preživeli prijetne ure ob druženju in spoznavanju Velenja.

 

Tatjana Pirečnik

 

 

 

 

POHOD NA JAKEC

 

Prva sreda v mesecu juniju je bila tudi prvi dan, ko smo se po »Korona obdobju« prvič srečali v malo večjem številu. Ker še vedno upoštevamo priporočila za omejevanje širjenja virusa, smo se odločili, da se družimo nekje zunaj.
Podali smo se na pohod na Jakec. Pohod je potekal v dobrem vzdušju, za nikogar ni bilo pretežko in vsi smo kmalu prišli do vrha, kjer se nam je odprl prekrasen pogled na mesto Velenje. Vendar druženja še zdaleč ni bilo konec. Naša podpredsednica Milica Krašovec, ki je pohod organizirala, nas je popeljala naprej. Najprej smo se ustavili pri Miličinih prijateljih, kjer so nas postregli z dobro domačo kapljico in prigrizkom. Nato smo počasi nadaljevali pot do Milice, kjer nas je gostiteljica pričakala s sveže pečenim langošem.
Bilo je prijetno druženje in kar težko smo odšli od prijazne gostiteljice. Milica, hvala. Bil je prekrasen dan.

 

Edita Kos Martinšek

 

 

 

 

SPET TELOVADIMO

 

Pojav novega korona virusa in razglasitev epidemije sta nas prisilila, da smo se zadrževali v svojih domovih. Druženja in zadrževanje v zaprtih prostorih niso bila dovoljena, zato smo poleg vseh ostalih aktivnosti, začasno prekinili tudi z izvajanjem telovadbe v okviru projekta Gibam se.
Veseli smo bili, da smo konec maja lahko spet nadaljevali z vadbo. Prvi teden je potekala v individualni obliki. Naš kineziolog Matija je vadil z vsakim posebej. Ko so se ukrepi sprostili, pa smo lahko telovadili v manjših skupinah. Izvedli smo tudi telovadbo v naravi in s testom hoje okrog škalskega jezera preverili našo telesno pripravljenost.
Zavedamo se, da je gibanje v teh izrednih časih, ko marsikdo doživlja duševne stiske, bistvenega pomena. S telovadbo bomo nadaljevali in tako skrbeli za dobro psihofizično počutje.

 

Urška Jakop

 

 

Likovna kolonija MDGN Slovenske Konjice 22 – 24 maj 2020

 

Zelo pomemben dejavnik kulturnega življenja je likovno izražanje. Na likovni koloniji, tokrat v organizaciji MDGN Slovenske Konjice, je bilo prisotnih 11 likovnih ustvarjalcev iz različnih mest Slovenije. Nastalo je 17 likovnih del v različnih slikarskih tehnikah. Ustvarjali smo v lepi in prijetni atmosferi. Namen likovnih kolonij ni samo likovno delo, likovno izražanje je tudi druženje, spoznavanje novih ljudi in običajev. Združujejo nas tudi vsakdanje izkušnje ki jih med sabo delimo. Ravno v času epidemije korona virusa smo vse to pogrešali. Likovna kolonija v Slovenskih Konjicah nam je prinesla vse tisto kar smo pogrešali, seveda ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov.
Organizatorjem likovne kolonije MDGN Slovenske Konjice iskreno čestitam ob uspešni izvedbi tega projekta. Organizacija je bila na visokem nivoju.
Predsedniku MDGN Velenje, g. Francu Forštnerju, se zahvaljujem da ste nas poslali na likovno kolonijo na kateri smo se vsi udeleženi imeli lepo.

 

Salih Biščić

 

 

 

PROBLEMATIKA OTEŽENE KOMUNIKACIJE OSEB Z OKVARO SLUHA

 

V zimsko spomladanskem času nas je nepričakovano doletela epidemija. Zaradi pojava novega korona virusa in zaradi zajezitve širjenja le tega, je vlada sprejela številne ukrepe. Ukrep nošenja zaščitne maske osebam z okvaro sluha pri komunikaciji večkrat povzroča številne težave in dodatne stiske.

Na to nas je opozorila tudi naša članica, katere zapis prilagamo:

Oglašam se vam v zvezi s problemom, ki ga doživljamo gluhi v različnih situacijah, ko ima nasprotna oseba masko in je ne razumemo.

Najprej bi rada opozorila na nase tolmače, ki so za nas neutrudno tolmačili na TV Slovenija vsa poročila, konference idr. In moramo reči vsem-HVALA vam, da smo dobili res veliko informacij preko njih. Marsikje ni bilo podnapisov in smo se nanje res zanašali. Verjetno je veliko ljudi videlo tudi intervju s tolmačko Mojco K., ki je bil po TV Slov. po 13.uri,vodila ga je Miša Molk. Razložila je, kakšen problem imamo gluhi glede mask. Enako je razložila tudi na spletni strani 24 ur! Ne vem, koliko jih je to bralo a domnevam, da bolj malo, ker še ne razumejo, kakšen problem imamo glede mask!?

Ne razumemo človeka, ki stoji nasproti nas z masko in nam govori, ker ne vidimo mimike obraza in ustnic iz katerih razbiramo besede! Tega marsikdo ne razume.

Lahko opišem moj primer, ki se mi je zgodil. V trgovinah-Spar, Hofer, Tuš nisem nikoli imela problemov. Ko mi je prodajalka ali blagajničarka, ki je imela masko, kaj rekla sem lepo prosila, če da masko dol, ker sem gluha in moram videti obraz, da bom razumela. Razumele so in dale masko dol, da smo se lahko sporazumele. Problem je bil, ko sem v zdravstveni dom Nazarje nesla urin od vnukinje in je bil pri vhodu medicinski tehnik, seveda z masko. Lepo sem ga prosila, če da masko dol...NIČ! Sama sem dala masko dol in še enkrat lepo rekla, da sem gluha in prosila, če da masko dol, da bom razumela-nič ni dal dol! Kaj mi je govoril, žal ne vem, čeprav sem mu lepo rekla, da moram v laboratorij...Na koncu sem lonček dala na mizo in odšla. Kaj naj bi naredila? Zdravstveni tehnik-halo? Ne razume gluhih?!

Drugič sem šla v majhno trgovino, kjer sem želela dobiti samo eno informacijo. Prodajalec je imel masko, razdalja je bila dovolj velika. Prosila sem ga, če da masko dol, da ga bom razumela-žal je ni dal dol. Niti ne vem, kaj mi govoril, zato sem se zahvalila in rekla, da mi je žal saj se ne morem pogovarjat, nato pa odšla. Kasneje sem izvedela, da je neki osebi rekel, kaj bi rada, saj govori! K njemu gotovo ne grem več, tudi potem ne, ko maske ne bodo potrebne.

Res je, jaz govorim a razumem samo, ko gledam obraz in razbiram iz ustnic! To velja za vse gluhe.

Naj torej naredim seznam za en dan, kaj moram uredit: moram na banko, na pošto, v trgovino, mogoče na občino…Naj naročim tolmača in ga imam skoraj cel dopoldan ob sebi ,da bom vse opravila in razumela?

Verjemite, da nimamo samo gluhi tega problema! Izpisala bom del članka iz Nedeljskega dnevnika, ki je bil dne 13.maja 2020 na str.3. Ravnateljica osnovne sole Danila Lokarja, Ajdovščina, Irena Kodele Krasna je rekla: «Bodo učenci sploh razumeli učitelja? Komunikacija ni samo izgovorjena beseda, je tudi mimika obraza. Ne vemo, kako bo to šlo!

Od ene učiteljice sem izvedela, da se učiteljice med sabo pogosto težko razumejo, ko nosijo maske?!

Tako torej vidimo, da to ni samo problem gluhih ampak problem vseh!

Ne želim kritizirati oseb, ki mask ne dajo dol, da bi jih mi gluhi razumeli! Želim opozoriti, kje je naš problem. Ne mislite, da če nekdo dobro govori, da tudi razume dobro! Ne moremo vedno imeti tolmače s sabo pri opravkih, ki jih tudi sami uredimo, brez tolmačev! Verjemite, da se včasih težko kam odpravimo, ker ne vemo ali bomo razumeli ali ne. Je boljše kar doma ostati in čakati na čas, ko maske ne bodo več obvezne?

Ob vsem tem tudi mi dobro razumemo, da so maske potrebne! Prosimo tudi druge, da nas razumejo!

 

Lep pozdrav, Jana M.

Predstavitev problematike oseb z izgubo sluha v občini Mozirje

 

Eden izmed ciljev in poslanstev društva je tudi ozaveščanje, informiranje širše lokalne skupnosti o problematiki okvare sluha. Z vsemi občinami, na območju katerih društvo deluje, dobro sodelujemo. Ponekod smo informativna predavanja že izvedli. Za letošnje leto pa smo si zadali, da obiščemo občine, kjer tovrstnega predavanje še nismo organizirali.
V torek 10.3.2020 smo v prostorih galerije Mozirje za vse zainteresirane spregovorili o različnih temah, ki se tičejo okvare sluha.

V imenu knjižnice je vse prijazno pozdravila Renata Jakop. Nato pa je strokovna delavka, Urška Jakop, prisotne nagovorila in predstavila program. Najprej so si prisotni pogledali film, posnet v društvu, ki prikazuje problematiko oseb z izgubo sluha, pravice, kako pristopiti do teh oseb in z njimi komunicirati. V nadaljevanju sta predsednik društva, Franc Forštner, in strokovna delavka na kratko predstavila postopek pridobitve slušnih aparatov, tehničnih pripomočkov ter zakonodajo in ostale pravice oseb z izgubo sluha.

Zbralo se je kar nekaj oseb. Veseli smo bili zanimanja in njihovih vprašanja, na katera smo z veseljem odgovorili. Sledili so tudi individualni pogovori in prijeten klepet.

Tovrstne dogodke bomo izvajali tudi v prihodnje in tako širili informiranost in osveščenost širše javnosti o problematiki izgube sluha.

 

Urška Jakop