DP GLUHIH V ŠPORTNEM RIBOLOVU

SPREHOD OKROG VELENJSKEGA JEZERA

V Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje smo v sredo, 6. maja, organizirali prijeten pohod okoli Škalskega jezera. Člani društva smo skupaj preživeli lepo sredino popoldne, ob sproščenem druženju, pogovorih in rekreaciji.
Škalsko jezero je eno izmed prepoznavnih velenjskih jezer, ki s svojo urejeno okolico in prijetnimi sprehajalnimi potmi privablja številne obiskovalce. Obdano je z naravo in ponuja mirno okolje za sprehode in športne aktivnosti.
Med pohodom smo uživali v lepotah pomladi, svežem zraku in prijetnem vzdušju. Takšna srečanja so za naše društvo zelo pomembna, saj krepijo medsebojne vezi, spodbujajo gibanje ter omogočajo prijetno druženje članov vseh generacij.
Veseli smo, da smo skupaj preživeli lep in aktiven dan, ter se že veselimo naslednjih skupnih aktivnosti.

Urška Jakop

VODENA VADBA V ŠD T.E.A.M.

Jesensko-zimsko obdobje je v Športnem društvu T.E.A.M. zaznamovala posebna oblika vodene vadbe, namenjena osebam z izgubo sluha. Program je bil zasnovan premišljeno in vključujoče, z jasnim ciljem: omogočiti kakovostno, varno in učinkovito telesno aktivnost ter hkrati spodbuditi druženje in aktivno preživljanje prostega časa.
Vadba je potekala redno pod strokovnim vodstvom, pri čemer so bili poudarki prilagojeni potrebam udeležencev. Velik del treningov je bil namenjen vajam za moč, s katerimi so krepili mišice celotnega telesa in izboljševali splošno telesno pripravljenost. Pomemben segment so predstavljale tudi vaje za ravnotežje, ki so prispevale k večji stabilnosti, boljši koordinaciji ter zmanjševanju tveganja za razne poškodbe.
Posebnost vadbe je bila prilagojena komunikacija – uporaba jasnih vizualnih prikazov, demonstracij vaj in drugih načinov sporazumevanja, ki so omogočali učinkovito razumevanje navodil. Udeleženci so tako lahko aktivno sodelovali, napredovali in se pri tem počutili vključene ter samozavestne.
Poleg telesnih koristi je imela vadba tudi pomembno socialno vlogo. Udeleženci so skozi skupne aktivnosti krepili medsebojne vezi, si izmenjevali izkušnje ter na prijeten način preživljali prosti čas v spodbudnem okolju.
Program vodene vadbe v jesensko-zimskem času je tako uspešno združil gibanje, zdravje in druženje ter dokazal, kako pomembno je ustvarjati dostopne športne programe za vse.
Treningi so bili odlično vodeni in z njimi bomo ponovno nadaljevali v jesenskem času.

Jana Maier in Urška Jakop

OKROGLA MIZA NA SREDNJI ZDRAVSTVENI IN KOZMETIČNI ŠOLI CELJE

KO BESEDE NISO DOVOLJ - DELO Z GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI

Dne 18. 3. 2026 je bila na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje okrogla miza, ki smo se je udeležili:
- Bernarda Kokalj, dipl. organizatorka dela in direktorica Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana,
- Katja Kranjc, prof. surdopedagogike in logopedije, učiteljica in tolmačka SZJ,
- dr. Lea Zupan, dr. med., spec. otorinolaringologije iz Splošne bolnišnice Celje,
- Duška Berločnik, tolmačka slovenskega znakovnega jezika,
- Jana Maier, gluha podpredsednica MDGN Velenje.

Prisotni smo razložili pomen komunikacije med zdravstvenim osebjem ter gluhimi in naglušnimi. Sama sem poudarila, da je za nas pomembno, da osebje z nami govori mirno in razločno, brez povzdigovanja glasu in vpitja. Zaposlenim v zdravstvu še vedno primanjkuje znanje in razumevanje oseb z okvaro sluha. V SB Celje imajo na bolniških oddelkih, nad posteljo gluhe osebe obešen znak z ušesom. Tako osebje takoj ve, da je oseba gluha in pravilno govorijo z njo. V ambulantah bolnišnice, na hodnikih in čakalnicah sem videla monitorje na stenah. Pričakovali bi, da bi delovali! Prikazovali naj bi ime pacienta ter številko ambulante, v kateri se mora zglasiti. To bi gluhim veliko pomenilo, ker včasih ne dobijo tolmača. To še vedno manjka v številnih bolnišnicah.

Povedala sem, da je v Avstriji pet ambulant za gluhe, kjer uporabljajo znakovni jezik vsi: zdravniki, sestre, psihologi, socialni delavci… To je za nas v Sloveniji vizija, ki se bo morda uresničila.... vendar se postavlja vprašanje, kdaj? Verjetno bo dolgo trajalo, preden se bo kak študent/ka medicine odločil/a za učenje znakovnega jezika! Enako velja za medicinske tehnike, sestre in ostale.

Tolmačica Duška je razložila pomen tolmačenja v zdravstvu. Dogaja se, da marsikje tolmača odklonijo! Rečejo, da se bodo sami zmenili z gluho osebo; pisno ali govorno. Žal pogosto gluha oseba ne razume vsega. Spodbudila je dijake, naj se učijo kretenj in naj se prijavijo na tečaj, ker bodo gotovo to kdaj potrebovali pri delu.

Ga. Bernarda Kokalj in ga. Katja Kranjc sta razložili težave gluhih in naglušnih otrok, ki se šolajo v zavodu in v slišečih šolah. Šolanje in razvoj izobraževanja napreduje in se ne more več primerjati s časi, ko je bil znakovni jezik prepovedan. Dr. Lea Zupan je veliko povedala o napredku slušnih pripomočkov za gluhe in naglušne. Aktivno sodeluje pri raziskavah o možnih izboljšavah tehnologije.

Ta okrogla miza je bila pripravljena na visokem nivoju. Pripravil in moderiral jo je dijak Lan Lipnik, mentor je bil profesor Peter Čepin Tovornik, dipl. zn., dipl. san. inž.. Zelo je odmevala med dijaki in profesorji. Vidi se, da veliko mladih še vedno ne ve, kako naj komunicira z nami in o naših problemih pri komunikaciji. Ugotavljamo tudi, da bi bilo dobro podobne okrogle mize organizirati še v drugih srednjih in poklicnih šolah. Toliko je šol, kjer bi dijaki morali dobiti o gluhih in naglušnih vsaj nekaj informacij, ker nas bodo vedno in povsod srečevali. Na primer: natakarji, trgovci, policisti... Si predstavljate, da vas zvečer, v temi ustavi policist. Posveti vam v obraz..., ne ve, da ga ne slišiš. Kako bo razumel, da naj umakne luč ter počasi in mirno govori?

Poznamo pregovor - počasi se daleč pride, a mi se moramo vedno boriti in dokazovati ter opozarjati, kaj potrebujemo, kako in zakaj!

Jana Maier

SODELOVANJE NA OKROGLI MIZI

Na okrogli mizi z naslovom Ko besede niso dovolj – delo z gluhimi in naglušnimi, ki je potekala 18. marca, smo osvetlili pomen komunikacije, razumevanja in vključevanja oseb z izgubo sluha v družbo. Dogodek je pripravil dijak zdravstvene nege Lan Lipnik iz 4. b, pod mentorstvom profesorja Petra Čepina Tovornika. Cilj je bil bodočim zdravstvenim delavcem približati izzive dela z gluhimi in naglušnimi ter predstaviti vlogo tolmačenja v zdravstvenem in širšem okolju.

Uvod v dogodek je zaznamovala pesem Ne bodi kot drugi, ki jo je na citrah izvedla Anja Starc iz 1. ktb in nas opomnila, da so razlike med ljudmi dragocene. V zaključku pa smo slišali pesem En poljub, ki je dogodek povezala in obogatila z glasbenim sporočilom.

Sluh je ena ključnih čutnih sposobnosti, ki omogoča sporazumevanje, učenje in zaznavanje okolja. Njegova izguba močno vpliva na kakovost življenja, zato sta preventiva in zgodnje odkrivanje težav izjemnega pomena. Na to opozarjata tudi mednarodni dan gluhih, ki ga obeležujemo vsako leto tretjo soboto v septembru od leta 1958, ko ga je uvedla Svetovna zveza gluhih. Po svetu potekajo številni dogodki za ozaveščanje o življenju, kulturi in jeziku gluhih, s poudarkom na pravici do znakovnega jezika in dostopnosti informacij. Dan spodbuja dialog med gluhimi in slišečimi ter krepi razumevanje in spoštovanje drugačnosti. Svetovni dan sluha, ki je 3. marca, je namenjen ozaveščanju o pomenu sluha in preprečevanju izgube sluha. Poudarja zgodnje odkrivanje težav, dostopnost storitev za gluhe in naglušne, komunikacijske pravice ter tehnologije, ki olajšujejo življenje oseb z okvaro sluha.

Na okrogli mizi so sodelovale strokovnjakinje z različnih področij: Ivana Maier, podpredsednica Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje, Duška Berločnik Kisovec, tolmačica za slovenski znakovni jezik, Lea Zupan, zdravnica specialistka otorinolaringologije v Splošni bolnišnici Celje, Bernarda Kokalj, direktorica Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, ter Katja Krajnc, učiteljica in tolmačka za slovenski znakovni jezik, vodja dejavnosti v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana.

Razprava je ponudila vpogled v zdravstveni vidik, izobraževanje, tolmačenje in vsakdanje življenje oseb z izgubo sluha. Poudarjeno je bilo, da je v zdravstvu jasna in učinkovita komunikacija ključna za varno obravnavo pacienta. Pravočasno prepoznavanje težav in dostop do strokovne pomoči bistveno vplivata na uspeh zdravljenja, še posebej pri otrocih.

V šolskem sistemu bi bilo smiselno uvesti osnovno znanje znakovnega jezika za dijake zdravstvenih programov, kar bi odpravljalo komunikacijske ovire in spodbujalo vključujoče okolje. Napredek tehnologije, kot so slušni aparati, polževi vsadki in drugi pripomočki, omogoča boljšo komunikacijo in večjo samostojnost. Kljub temu se gluhi in naglušni še vedno srečujejo s številnimi ovirami v vsakdanjem življenju – v šoli, na delovnem mestu, v zdravstvu in širši družbi.

Preventiva, ki vključuje redne preglede, zaščito sluha in ozaveščanje, ostaja ključna.

Okrogla miza se je zaključila z mislijo, da komunikacija ni le izmenjava besed, temveč tudi dostopnost, razumevanje in pripravljenost prisluhniti drugemu – tudi takrat, ko besede niso dovolj. Dogodek je udeležencem ponudil dragocen vpogled v svet gluhih in naglušnih ter poudaril pomen gradnje mostov med različnimi načini sporazumevanja.

Lan Lipnik, 4. b
Peter Čepin Tovornik, mentor

PREDAVANJE O PRIPRAVI VRTA

REKREACIJA V OSNOVNI ŠOLI ŠMARTNO OB PAKI

Kot že v preteklih letih je tudi tokrat potekala rekreacija v Osnovni šoli Šmartno ob Paki. Pod okriljem Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje smo se zbrali vsak petek ob 17. uri.
Z vadbo smo pričeli že lani v jesenskem času in z njo končali zadnji petek v marcu letos.
Vseskozi smo se sproti dogovarjali kaj bomo igrali. Skoraj vedno smo začeli s košarko, ki je predvsem nas moške zelo razgibala in prepotila. V tem času so ostali igrali badminton ali mini odbojko. Pozneje smo igrali tudi nogomet ali odbojko.
Uživali so tudi mlajši in veselje je bilo gledati kako vsi napredujejo v vseh elementih igre.
Veliko je bilo smeha in dobre volje ter pozneje tudi druženja in pogovorov v garderobi. Nekateri so redno prihajali, tudi od daleč, pač odvisno od službe. Ob največji udeležbi je zelo prav prišlo, da smo imeli na voljo dve telovadnici. Manjšo in večjo, ki sta ena zraven druge.
Vesel sem, da ni bilo nobene poškodbe, čeprav smo veliko igrali tudi na rezultat in ni bilo popuščanja.
Drugače pa je bila udeležba zelo velika in veselje je bilo gledati tako starejše kot mlajše kako vsi sodelujejo in se rekreirajo. Hvala vsem za redno udeležbo ter lepo ter fer druženje. Vidimo se ponovno letos jeseni, o čemer boste ponovno obveščeni.
Čez leto ne pozabite migati. Na voljo je veliko vrst rekreacije: kot so hoja v hribe, sprehodi, kolesarjenje, plavanje ali pa zunanje dejavnosti na igriščih.

Predsednik MDGN Velenje
Franc Forštner

TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA

V sredo, 8. aprila 2026, je v prostorih MDGN Velenje potekalo izobraževalno predavanje in delavnica na temo prve pomoči ter prikaza temeljnih postopkov oživljanja (TPO). Dogodek je bil izveden v sodelovanju z dr. Diano Podgoršek, ki je poleg svoje strokovne vloge tudi aktivna tabornica rodu Hudi Potok.
Delavnica je bila razdeljena na dva sklopa. V prvem, teoretičnem delu, so udeleženci pridobili ključna znanja o pravilnem ukrepanju v primeru srčnega zastoja, pomenu hitrega odziva ter uporabi avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED). Poseben poudarek je bil namenjen prepoznavanju življenjsko ogrožujočih stanj in pravilnemu zaporedju ukrepov, ki lahko bistveno povečajo možnosti za preživetje.
V drugem, praktičnem delu, so se udeleženci preizkusili v izvajanju temeljnih postopkov oživljanja na lutkah ter uporabi učnega AED. Praktično usposabljanje je omogočila Občina Šmartno ob Paki, ki je za ta namen nabavila komplet lutk in učni defibrilator. Udeleženci so tako imeli priložnost svoje znanje utrditi ter pridobiti večjo samozavest za ukrepanje v nujnih primerih.
Dogodek je bil zelo dobro sprejet, saj združuje pomembno teoretično znanje s praktičnimi veščinami, ki lahko v ključnih trenutkih rešujejo življenja. S podobnimi aktivnostmi bomo nadaljevali tudi v prihodnje.

Urška Jakop

VELENJE – MESTO ZDRAVJA

Ob Svetovnem dnevu zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 7. aprila, je Mestna občina Velenje tudi letos pripravila tradicionalni dogodek Velenje – mesto zdravja. Prireditev je potekala v torek, 7. aprila 2026, na Titovem trgu.
Na stojnicah so se predstavila številna društva in ustanove s področja zdravja ter sociale. Med njimi smo bili tudi predstavniki Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje. Obiskovalcem smo predstavili naše poslanstvo, dejavnosti in podporo, ki jo nudimo osebam z izgubo sluha. Zainteresiranim smo prikazali slušne aparate in različne tehnične pripomočke, jih seznanili s postopki za pridobitev slušnega aparata ter informirali o pravicah in možnostih pomoči. Veseli nas, da je bilo zanimanje za naše delo veliko.
Zbrane je nagovorila tudi podžupanja Mestna občina Velenje, Aleksandra Vasiljević.
Dogodek je bil dobro obiskan, še posebej razveseljivo pa je bilo videti veliko otrok, ki so z veseljem sodelovali pri raznolikih aktivnostih. Sončno dopoldne smo zaključili z lepimi vtisi, saj smo uspešno prispevali k večji ozaveščenosti o problematiki okvare sluha in informiranju lokalne skupnosti.

Urška Jakop

VELIKONOČNO USTVARJANJE

V sredo, 25. marca 2026, je v prostorih Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje potekala prijetna in ustvarjalno obarvana velikonočna delavnica. Dogodek je združil člane društva, ki so ob sproščenem druženju in prijetnem klepetu razvijali svojo ustvarjalnost ter se pripravljali na prihajajoče praznike.
Udeleženci so z veliko mero domišljije in spretnosti izdelovali okrasne košarice za pirhe, ki bodo krasile njihove domove ob veliki noči. Posebno pozornost so namenili tudi izdelavi rožic iz krep papirja. Med ustvarjanjem so nastajale raznolike in unikatne dekoracije, vsaka s svojim posebnim pečatom.
Ob tem pa ni manjkalo niti tradicionalnega pridiha – nekateri so se lotili izdelave butar, ki so pomemben simbol velikonočnega časa.
Posebno razveseljivo je bilo tudi sodelovanje moških članov društva, ki so z veseljem poprijeli za delo in prispevali svoj delež k raznolikosti izdelkov. Njihova prisotnost je še dodatno obogatila vzdušje ter pokazala, da je ustvarjanje lahko prijetno in povezovalno za vse generacije in oba spola.
Delavnica je potekala v prijetnem, sproščenem vzdušju, polnem smeha, sodelovanja in medsebojne pomoči. Takšni dogodki niso le priložnost za ustvarjanje lepih izdelkov, temveč tudi za krepitev skupnosti, izmenjavo idej in prijetno preživljanje prostega časa.

Urška Jakop

OBČNI ZBOR 2026

V sredo, 18.03.2026, je v dvorani Mladinskega centra potekal letni občni zbor članov. Zbralo se je lepo število članov. S svojim obiskom pa nas je počastil tudi podpredsednik ZDGNS, g. Srečko Veit. Po pozdravu predsednika Franca Forštnerja, je sledila sestava delovnega predsedstva. Besedo je prevzel gospod Franc Kos, delovni predsednik.
V nadaljevanju je bilo s strani strokovne delavke Urške Jakop predstavljeno poročilo o programih in aktivnostih, ki so se zvrstile v preteklem letu. Nadaljeval je računovodja gospod Vito Jan s finančnim poročilom, gospod Kolar pa je predstavil sklepe nadzornega odbora. Ga. Krašovec je podala poročilo inventurne komisije, po potrditvi poročil, pa je sledila razprava. Gospod Kolar je kot predsednik verifikacijske komisije povedal, da je bilo prisotnih 57 članov in 1 gost.
Sledila je razprava po poročilih. Ob tej priložnosti nas je nagovoril tudi podpredsednik ZDGNS, g. Srečko Veit.
Plan dela in finančni plan za leto 2026, je predstavila strokovna delavka Urška Jakop.
Potrdili so se pravilniki in sklep, sledila pa je pogostitev in prijetno druženje. Veseli nas, da smo se zbrali v tako velikem številu in skupaj preživeli prijetno popoldne.

Urška Jakop