PREDAVANJE O UPORABI DIVJIH RASTLIN V PREHRANI IN VARSTVU RASTLIN
Počasi prihaja pomlad, zato smo v društvu organizirali predavanje na temo uporabe divjih rastlin v prehrani in pri varstvu rastlin. Predaval je naš star znanec Jernej Mazej.
Po uvodnem pozdravu vsem prisotnim predsednika g. Forštnerja, je predavatelj začel zanimivo predavanje. Opomnil nas je, da je okoli nas veliko rastlin, ki jih vsi poznamo. Imamo jih za plevel, a so uporabne v prehrani in pri zaščiti drugih rastlin, ker so vir mineralov in vitaminov.
Predstavil nam je sledeče rastline: regrat, bršljanasto grenkuljico, plešca, belo zajčjo deteljico, navadno regačico, tolščak, koprivo, rogovilček, kurja črevca. O regratu ni veliko govoril, ker ga vsi poznamo. Regrat je bogat vir elementa bora. Grenkuljica je eno izmed tistih zelišč, ki ima zdravilne in užitne lastnosti. Grenkuljica ima veliko vitamina C. Ker je zelo lahkega in prijetnega okusa je zelo prijeten dodatek v solatah. Uporabni deli navadnega plešca so nadzemni deli, uporabljamo jih za čaje in tinkture. Rastlina je antiseptik in diuretik. Zajčja deteljica je prijetno kisla, nizka rastlina, visoka približno deset centimetrov. Požvečen listek nas osveži, nekateri pravijo, da jim zmanjša občutek žeje. Kolikor je znano, so regačico kot zelenjavo gojili za časa Rima. Imenujemo jo plevel, kar pa v resnici sploh ni, le pravočasno jo moramo potrgati. Kot vztrajna trajnica raste po vrtovih, ob in na njivah in povsod drugje, kjer skušamo obdelovati tla. Menda samo čaka, kdaj se bomo za minutko polenili, in takrat bo, kot bi mignili, prišla do sape ter prerasla vse. Konec zime in zgodaj spomladi nabiramo zelo mlade liste, zatem stebelne poganjke, popke in cvetove, pa tudi že razvite liste. Tolščak je zelnata enoletnica z mesnatim steblom in temno zelenimi ovalnimi listi. Za večino vrtičkarjev in kmetov je rogovilček, zelo nadležen plevel, ki se ga zlepa ne morejo rešiti. Le malokdo pa ve, da je rastlina z nazobčanimi listi in drobnimi belimi cvetovi okusna in polna vitaminov ter mineralov. Rogovilček med drugim vsebuje zelo veliko železa, tudi do štirikrat več kot špinača. Nabiramo mlade liste, najlažje kar s popki in drobnimi cvetovi vred. Najenostavneje jih uporabimo za pripravo solate, bodisi samostojno bodisi v kombinaciji z drugo zelenjavo. Rogovilčkove liste lahko popečemo ali kuhamo, podobno kot špinačo ali blitvo. Dobro se obnesejo tudi v juhah. Na kurja črevca gledamo kot na plevel, pa to sploh niso. Je ena prvih svežih zelenih vitaminskih bomb, ki pred pomladjo vabijo k sebi.
V nadaljevanju nam je g. Mazej podal koristne informacije kako naravno zaščiti naše rastline. Vrbe največkrat rastejo ob vodi. Vrbovo lubje vsebuje asicilinsko kislino, ki je mimogrede osnovna sestavina aspirina. Vrba deluje kot fungicid. Rabarbara deluje kot insekticid. Koprive, ki jih vsi poznamo delujejo kot insekticid in so močno dušično gnojilo. Gabez je bogat vir kalija in ga uporabljamo za krepitev rastlin in pospeševanje rasti. Rman deluje kot fungicid, krepi rastline in je zaščita pred boleznimi. Baldrijan zmanjšuje stres rastlin in pospešuje kaljenje semen. Njivska preslica je vir silicija in deluje kot fungicid. Listi hrena delujejo kot insekticid. Listi bezga delujejo kot zaščita pred glodavci in polži.
Nato nam je g. Mazej povedal kako pripravimo posamezne pripravke iz skupin rastlin. Opisal nam je kako naredimo: prevrelko, čaj, namok in fermentacijo za pripravke za varstvo in rast rastlin.
V društvu hranimo dokument z natančnimi navodili in recepti.
Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno ter razumljivo.
Tatjana Pirečnik
