OBISK ČLANOV NA TERENU

V petek, 20.6.2025 in torek 24.6.2025, sva se s strokovno delavko odpravila na teren na obiske naših članic in članov.
Prvo sva obiskala našo mlado članico, vrhunsko smučarko Anjo Drev na njihovi kmetiji v Lepi njivi.
Anja je zelo pridna in ima polno novih zamisli. Prevzela bo kmetijo kot mlada kmetica. Ponosno pove, da je dobila tudi Bloudkovo priznanje po dolgih letih. Seveda sta tudi starša Sonja in Ivo zelo vesela in ponosna na svojo Anjo. Namen obiska je bil, da smo dorekli možnost sodelovanja pri projektih na kmetiji.
Pot nas je vodila tudi do našega člana Stropnik Milana. Ugotovili smo, da ni imel baterij za slušne aparate in, da je vrvica izven olive. Prav tako gospod ne more nikamor, saj ni mobilen in živi sam.
Pri vseh pomembnih zadevah mu veliko pomaga Sonja Drev. Do njega sva se z Urško vrnila s paketom prehrane in baterij. Popravil sem mu novo cevko pri slušnem aparatu, da je lahko poslušal.
Prav tako se je izpolnila vloga za pridobitev pravice do telesne okvare. Gospod je bil zelo vesel in pozitiven ter naju je še povabil okrog.
Obisk sva nadaljevala pri Grofelnik Ivanki v Lokah pri Mozirju.
Malo me je pokarala zakaj tako dolgo nisem prišel okrog. S ponosom je pokazala kaj vse je uredila po poplavah. Res srce ti zaigra, ko vidiš iskre v očeh teh oseb in vidiš, da tvoj trud ni bil zaman. Vse ima lepo urejeno, vse novo in veliko ji pomagajo hčerka in njen mož. Od te poplave pa ima še vedno težave z križem.
Vedno nas preseneti z narezkom, kljub temu, da ji naročimo, da naj nič ne pripravlja, nas ne posluša.
Pravi, da naše pomoči ne more pozabiti in hvaležno pove, da ob nesreči našega društva in ZDGNS ne bo pozabila.
Obiskali smo tudi člana iz Raven pri Šoštanju, naglušnega gospoda Dobnik Jožeta in njegovo ženo.
Živita na zelo lepem razglednem kraju izven mestnega življenja.Veliko pridelata sama doma saj sta zelo pridna. Jože ima težave z nogami in si pomaga z berglami. Zelo je duhovit in z aparati zelo dobro posluša. Veliko smo obujali spomine, se pogovarjali vsakdanje stvari. Vesela sta, da imata drug drugega in, da sta še kolikor toliko pri zdravju. Tudi tukaj sta nas postregla z dobrim narezkom.
Veliko jima je pomenilo, ker se je nama z Urško pridružila tudi Helena, ki je iz teh krajev in se poznajo med sabo.
Čas je kar prehitro minil in veseli smo, če lahko obiščemo in pomagamo na kakršen koli način.
Vsekakor bomo s takšnimi aktivnostmi še nadaljevali predvsem tam, kjer člani težje pridejo v društvo.

Franc Forštner