OKROGLA MIZA NA SREDNJI ZDRAVSTVENI IN KOZMETIČNI ŠOLI CELJE
KO BESEDE NISO DOVOLJ - DELO Z GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI
Dne 18. 3. 2026 je bila na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje okrogla miza, ki smo se je udeležili:
- Bernarda Kokalj, dipl. organizatorka dela in direktorica Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana,
- Katja Kranjc, prof. surdopedagogike in logopedije, učiteljica in tolmačka SZJ,
- dr. Lea Zupan, dr. med., spec. otorinolaringologije iz Splošne bolnišnice Celje,
- Duška Berločnik, tolmačka slovenskega znakovnega jezika,
- Jana Maier, gluha podpredsednica MDGN Velenje.
Prisotni smo razložili pomen komunikacije med zdravstvenim osebjem ter gluhimi in naglušnimi. Sama sem poudarila, da je za nas pomembno, da osebje z nami govori mirno in razločno, brez povzdigovanja glasu in vpitja. Zaposlenim v zdravstvu še vedno primanjkuje znanje in razumevanje oseb z okvaro sluha. V SB Celje imajo na bolniških oddelkih, nad posteljo gluhe osebe obešen znak z ušesom. Tako osebje takoj ve, da je oseba gluha in pravilno govorijo z njo. V ambulantah bolnišnice, na hodnikih in čakalnicah sem videla monitorje na stenah. Pričakovali bi, da bi delovali! Prikazovali naj bi ime pacienta ter številko ambulante, v kateri se mora zglasiti. To bi gluhim veliko pomenilo, ker včasih ne dobijo tolmača. To še vedno manjka v številnih bolnišnicah.
Povedala sem, da je v Avstriji pet ambulant za gluhe, kjer uporabljajo znakovni jezik vsi: zdravniki, sestre, psihologi, socialni delavci… To je za nas v Sloveniji vizija, ki se bo morda uresničila.... vendar se postavlja vprašanje, kdaj? Verjetno bo dolgo trajalo, preden se bo kak študent/ka medicine odločil/a za učenje znakovnega jezika! Enako velja za medicinske tehnike, sestre in ostale.
Tolmačica Duška je razložila pomen tolmačenja v zdravstvu. Dogaja se, da marsikje tolmača odklonijo! Rečejo, da se bodo sami zmenili z gluho osebo; pisno ali govorno. Žal pogosto gluha oseba ne razume vsega. Spodbudila je dijake, naj se učijo kretenj in naj se prijavijo na tečaj, ker bodo gotovo to kdaj potrebovali pri delu.
Ga. Bernarda Kokalj in ga. Katja Kranjc sta razložili težave gluhih in naglušnih otrok, ki se šolajo v zavodu in v slišečih šolah. Šolanje in razvoj izobraževanja napreduje in se ne more več primerjati s časi, ko je bil znakovni jezik prepovedan. Dr. Lea Zupan je veliko povedala o napredku slušnih pripomočkov za gluhe in naglušne. Aktivno sodeluje pri raziskavah o možnih izboljšavah tehnologije.
Ta okrogla miza je bila pripravljena na visokem nivoju. Pripravil in moderiral jo je dijak Lan Lipnik, mentor je bil profesor Peter Čepin Tovornik, dipl. zn., dipl. san. inž.. Zelo je odmevala med dijaki in profesorji. Vidi se, da veliko mladih še vedno ne ve, kako naj komunicira z nami in o naših problemih pri komunikaciji. Ugotavljamo tudi, da bi bilo dobro podobne okrogle mize organizirati še v drugih srednjih in poklicnih šolah. Toliko je šol, kjer bi dijaki morali dobiti o gluhih in naglušnih vsaj nekaj informacij, ker nas bodo vedno in povsod srečevali. Na primer: natakarji, trgovci, policisti... Si predstavljate, da vas zvečer, v temi ustavi policist. Posveti vam v obraz..., ne ve, da ga ne slišiš. Kako bo razumel, da naj umakne luč ter počasi in mirno govori?
Poznamo pregovor - počasi se daleč pride, a mi se moramo vedno boriti in dokazovati ter opozarjati, kaj potrebujemo, kako in zakaj!
Jana Maier
SODELOVANJE NA OKROGLI MIZI
Na okrogli mizi z naslovom Ko besede niso dovolj – delo z gluhimi in naglušnimi, ki je potekala 18. marca, smo osvetlili pomen komunikacije, razumevanja in vključevanja oseb z izgubo sluha v družbo. Dogodek je pripravil dijak zdravstvene nege Lan Lipnik iz 4. b, pod mentorstvom profesorja Petra Čepina Tovornika. Cilj je bil bodočim zdravstvenim delavcem približati izzive dela z gluhimi in naglušnimi ter predstaviti vlogo tolmačenja v zdravstvenem in širšem okolju.
Uvod v dogodek je zaznamovala pesem Ne bodi kot drugi, ki jo je na citrah izvedla Anja Starc iz 1. ktb in nas opomnila, da so razlike med ljudmi dragocene. V zaključku pa smo slišali pesem En poljub, ki je dogodek povezala in obogatila z glasbenim sporočilom.
Sluh je ena ključnih čutnih sposobnosti, ki omogoča sporazumevanje, učenje in zaznavanje okolja. Njegova izguba močno vpliva na kakovost življenja, zato sta preventiva in zgodnje odkrivanje težav izjemnega pomena. Na to opozarjata tudi mednarodni dan gluhih, ki ga obeležujemo vsako leto tretjo soboto v septembru od leta 1958, ko ga je uvedla Svetovna zveza gluhih. Po svetu potekajo številni dogodki za ozaveščanje o življenju, kulturi in jeziku gluhih, s poudarkom na pravici do znakovnega jezika in dostopnosti informacij. Dan spodbuja dialog med gluhimi in slišečimi ter krepi razumevanje in spoštovanje drugačnosti. Svetovni dan sluha, ki je 3. marca, je namenjen ozaveščanju o pomenu sluha in preprečevanju izgube sluha. Poudarja zgodnje odkrivanje težav, dostopnost storitev za gluhe in naglušne, komunikacijske pravice ter tehnologije, ki olajšujejo življenje oseb z okvaro sluha.
Na okrogli mizi so sodelovale strokovnjakinje z različnih področij: Ivana Maier, podpredsednica Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje, Duška Berločnik Kisovec, tolmačica za slovenski znakovni jezik, Lea Zupan, zdravnica specialistka otorinolaringologije v Splošni bolnišnici Celje, Bernarda Kokalj, direktorica Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, ter Katja Krajnc, učiteljica in tolmačka za slovenski znakovni jezik, vodja dejavnosti v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana.
Razprava je ponudila vpogled v zdravstveni vidik, izobraževanje, tolmačenje in vsakdanje življenje oseb z izgubo sluha. Poudarjeno je bilo, da je v zdravstvu jasna in učinkovita komunikacija ključna za varno obravnavo pacienta. Pravočasno prepoznavanje težav in dostop do strokovne pomoči bistveno vplivata na uspeh zdravljenja, še posebej pri otrocih.
V šolskem sistemu bi bilo smiselno uvesti osnovno znanje znakovnega jezika za dijake zdravstvenih programov, kar bi odpravljalo komunikacijske ovire in spodbujalo vključujoče okolje. Napredek tehnologije, kot so slušni aparati, polževi vsadki in drugi pripomočki, omogoča boljšo komunikacijo in večjo samostojnost. Kljub temu se gluhi in naglušni še vedno srečujejo s številnimi ovirami v vsakdanjem življenju – v šoli, na delovnem mestu, v zdravstvu in širši družbi.
Preventiva, ki vključuje redne preglede, zaščito sluha in ozaveščanje, ostaja ključna.
Okrogla miza se je zaključila z mislijo, da komunikacija ni le izmenjava besed, temveč tudi dostopnost, razumevanje in pripravljenost prisluhniti drugemu – tudi takrat, ko besede niso dovolj. Dogodek je udeležencem ponudil dragocen vpogled v svet gluhih in naglušnih ter poudaril pomen gradnje mostov med različnimi načini sporazumevanja.
Lan Lipnik, 4. b
Peter Čepin Tovornik, mentor
