PONOVNO SMO OBISKALI UČENCE OŠ MIHA TOLEDA PINTARJA

Naša izkustvena predavanja o okvari sluha, ki jih izvajamo po šolah in s katerimi smo pričeli v lanskem letu, so naletela na pozitiven odziv. Veseli nas, da je naš zastavljeni cilj, da bi o tej problematiki ozaveščali že najmlajše, zaživel in trudili se ga bomo izpolnjevati tudi v prihodnje.
Ponovno so nas povabili v OŠ Miha Toleda Pintarja. Tokrat v po dva druga, četrta in peta razreda.
Zbrali smo se že utečena ekipa: predsednik, sekretarka, tolmačka Duška in naša gluha članica Marija.
Najprej so nas sprejeli v združenih dveh četrtih razredih. Na začetku smo jih pozdravili v znakovnem jeziku in na naše prijetno presenečenje so otroci vedeli, da je to govorica gluhih, Duška pa je tolmačica.
Predsednik je povedal od kod in s kakšnim namenom prihajamo, ter nas vse predstavil.
Otroke želimo čim bolj vključiti v naše predavanje, zato smo jih najprej povprašali, če vedo kaj pomeni biti gluh in naglušen ter ali poznajo kakšno osebo z okvaro sluha. Otroci so se takoj odzvali ter povedali svoje izkušnje, mi pa smo jim na njim primeren način razložili kaj pomeni gluhota, naglušnost. Franc je spregovoril o svoji naglušnosti in kasnejši operaciji polževega vsadka, Marija pa je povedala kako težko je živeti kot gluha oseba. Otroci so z zanimanjem poslušali, nato pa so zastavljali vprašanja o slušnih aparatih, polževem vsadku, gluhoti…Spregovorili smo tudi o vzrokih okvare sluha in jih opozorili na dejstvo kako pomemben je sluh. Pokazali smo jim tudi nekaj tehničnih pripomočkov, ki osebam z okvaro sluha lajšajo vsakdanje življenje (različne budilke, svetlobni hišni zvonec, fm sistem, slušne aparate…). Nad njimi so bili zelo navdušeni, prav tako nad enoročno abecedo in nekaj enostavnimi kretnjami, ki smo se jih skupaj naučili.
Tudi drugošolci so nas lepo sprejeli. Tudi z njimi smo se pogovarjali o gluhoti, naglušnosti in polževem vsadku. Najbolj so jih navdušili tehnični pripomočki in enoročna abeceda ter kretnje, ki so se jih naučili. 
Petošolci pa so že toliko večji, da so povedano še toliko bolj razumeli in so naše predavanje ves čas vedoželjno spremljali. Zastavili so ogromno zanimivih vprašanj, navdušeni so bili tudi nad tehničnimi pripomočki, ki smo jih pokazali. Ena šolska ura je bila čisto prekratka in zmanjkalo nam je časa, da bi se naučili kakšno kretnjo.
Veseli smo, da so nas otroci zelo dobro sprejeli in z zanimanjem poslušali kako živijo osebe z okvaro sluha in s kakšnimi težavami se soočajo v vsakdanjem življenju. Prispevali smo k spoznavanju drugačnosti, obisk pa je tudi pripomogel k njihovemu razvoju, zrelosti in dejanski izkušnji za celo življenje.

DODAJAMO ŠE NEKAJ MISLI UČENCEV OŠ MIHA TOLEDA PINTARJA:

SREČANJE Z GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI

V četrtek zjutraj smo odšli v 5.b, saj smo imeli srečanje z gluhimi in naglušnimi. Zelo nas je zanimalo kaj bomo počeli. Najprej so se nam vsi na kratko predstavili. Z njimi je prišla tolmačka, ki je prevajala v znakovni jezik in iz njega. Izvedeli smo, da se gluhonemi sporazumevajo z znakovnim jezikom in branjem iz ustnic. Predstavili so nam tudi nekaj slušnih pripomočkov. Z enoročno prstno abecedo smo se naučili izgovoriti svoje ime in stavek »Velenje je moje mesto«.
Nam so bili še posebej všeč poklic tolmač in slušni pripomočki. Spoštujemo in občudujemo gluhoneme ljudi.
Andraž, Anže in Matija

V četrtek, 11.2.2016, smo se zbrali v 5.b razredu. Na obisk so prišli člani gluhega in naglušnega kluba Velenje. Zraven je prišla tolmačka gospa Duška. Povedalo so nam kako se oni sporazumevajo z enoročno abecedo in odčitavanjem iz ustnic. Všeč mi je bila budilka, saj je zelo nenavadna. Všeč mi je pa bil tudi svet gluhih in naglušnih. Naučili smo se tudi svoje ime in VELENJE JE MOJE MESTO z enoročno abecedo. Moje mnenje: bilo mi je zelo zanimivo, saj smo se tudi kaj od tega naučili.
Tanja in Ajda

V četrtek smo se učenci petega a in petega b zbrali v učilnici. Tam se nam je predstavila gospa Marija in njena tolmačka. Zraven sta bila tudi gospod Franc in Urška. Gluhi in naglušni se sporazumevajo z ustni in znakovnim jezikom. Povedali so nam, da je v Evropi mednarodni znakovni jezik. Predstavili so nam slušne aparate, zvonec, budilko. Namesto, da zvonec za gluhe in naglušne zazvoni, posveti lučka. Naučili smo se enoročno prstno abecedo, ime in stavek »Velenje je moje mesto«.
Zelo mi je bila všeč predstavitev zvonca in kako se gluhi in naglušni sporazumevajo. Všeč mi je bila tudi zgodba gospe Marije.

V četrtek, 11.2.2016 smo se zbrali v učilnici 5.b razreda. Tam so nas akali učenci in predstavniki. Vsi naglušni in gluhi potrebujejo tolmača. Tisti, ki ne slišijo morajo znati brati iz ustnic in znakovni jezik. budilka mi je bila všeč, ko je zazvonila, ker gluhi in naglušni ne slišijo zvonca in ga imajo posebej. Abeceda mi je bila všeč, ker smo lahko pokazali svoje ime in Velenje je moje mesto. Meni se je predstavitev zdela poučna. Spoštujem te ljudi in jim želim pomagati.
Aleša in Jure

Zbrali smo se na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda. Gluhi in naglušni so se najprej predstavili, nato smo se še mi. Tolmačka nas je prevajala v govorico gluhih in naglušnih. Ti ljudje berejo iz ustnic in govorijo znakovni jezik. Predstavili so nam slušne pripomočke: slušni aparat, budilko…Naučili so nas enoročno prstno abecedo- (ime, Velenje je moje mesto). Življenje gluhih in naglušnih je težko, ker ne slišijo. Všeč mi je bilo, ko ste prišli in nas veliko naučili. Ti ljudje se meni po resnici povedano smilijo. Z veseljem bi jim pomagala in tudi sama ponudila pomoč.
Klavdija in Tjaž

Urška Jakop