PREDAVANJE O ANKSIOZNOSTI, TESNOBI IN PANIČNIH NAPADIH, 24.1.2018

V sredo, 24.1.2018 smo se zbrali v prostorih društva, da bi poslušali predavanje o anksioznosti, tesnobi in paničnih napadih. Društvo je bilo ponovno napolnjeno do zadnjega sedeža kar pomeni, da je tema predavanja zbudila veliko zanimanja. Predsednik je med nami najprej lepo pozdravil predavateljico Niki Jakol, univerzitetno diplomirano psihologinjo iz Zdravstvenega doma Velenje. Predavanje je pričela s predstavitvijo čustev, ki jih ne delimo na pozitivna in negativna čustva temveč na prijetna in neprijetna. Pojasnila je, da so vsa čustva pozitivna, saj nam tudi tista, ki jih laično imenujemo negativna, pomagajo v vsakdanjem življenju. V nadaljevanju smo se posvetili tesnobi. Tesnoba je čustvo, ki ga je težko opredeliti. Je sestavni del vsakdanjika, ki ga narekuje hiter tempo sodobne družbe. Pojavi se kot neprijetna telesna in psihična napetost oziroma zaskrbljenost pred nekim dogodkom, na primer pred izpitom, nastopom, razgovorom za službo ipd. Občutimo jo kot tiščanje v prsih, pospešen srčni utrip, drhtenje in pospešeno, plitko dihanje. Tesnoba je do določene mere pozitivna, saj nam pomaga, da se na določeno nalogo temeljito pripravimo in ostanemo osredotočeni. Če tesnoba traja predolgo, se ponavlja brez pravega vzroka in nas prične ovirati v vsakdanjem življenju pomeni, da se je razvila v anksiozno motnjo. Anksioznost oziroma strah je običajno normalna reakcija na nevarnost. Naše telo pripravi na boj ali beg tako, da poveča aktivnost možganov, pospeši srčni utrip in tako povzroči boljšo prekrvavitev mišic. Takšne reakcije so skozi zgodovino, ko je bilo človeško življenje nenehno v nevarnosti, pomagale pri preživetju. Dandanes pa se ta varovalni mehanizem sproži tudi kadar ni nevarnosti in nas neustrezen strah ovira v vsakodnevnem življenju. Anksiozna motnja je zelo neprijetna za bolnika in njegove bližnje, povzroča težave v medsebojnih odnosih, oseba se prične izogibati aktivnostim, manjša se uspešnost pri učenju ali na delovnem mestu. Telesni znaki anksioznosti so psihična napetost, razdražljivost, motena koncentracija, razbijanje srca, težko dihanje, vrtoglavica, bolečine v trebuhu, slabost, glavobol, tresenje udov ipd. Velikokrat se oseba zaradi teh znakov še dodatno prestraši, saj spominjajo na druge bolezni. Pomembno je, da se oseba zaveda, da tesnoba in anksioznost nista življenjsko nevarni.
Poznamo več vrst anksioznih motenj:
-    Generalizirana anksioznost (nenehna tesnobnost, zaskrbljenost in stalno prisoten pretiran strah pred nesrečo ipd.)
-    Panična motnja (osebe občutijo anksioznost v nenadnih, ponavljajočih se napadih, brez opozorila. Za te napade je značilen izrazit strah, zaradi katerega dobi oseba občutek, da je na robu smrti. Telesni znaki so še bolj ojačani kot pri anksioznosti. Pogosto se pojavi bolečina v prsnem košu, ki spominja na srčni napad. Zaradi intenzivnosti napadov, je oseba v nenehnem strahu, da se bodo ponovili.)
-    Agorafobija (pretiran strah pred odprtimi ali zaprtimi prostori, strah pred množico, javnimi prostori, ipd. Osebe se počutijo ogrožene na krajih, kjer se ne morejo hitro umakniti ali pobegniti. Posledica agorafobije je, da se oseba prične izogibati takšnim okoliščinam.)
-    Socialna fobija (pretiran strah pred drugimi ljudmi, ki se lahko kaže kot pretiran strah pred javnim nastopanjem ali pa se stopnjuje do strahu pred opravljanjem kakršnih koli nalog v prisotnosti drugih ljudi – na primer prehranjevanje, podpisovanje dokumentov ipd.)
Med predavanjem smo se srečali z različnimi težkimi oblikami strahu. Spoznali smo, da osebe, ki doživljajo katerokoli obliko strahu, zelo trpijo in si velikokrat same ne znajo pomagati. Zato smo se v zaključnem delu predavanja dotaknili načinov, s katerimi preprečiti oziroma lajšati neprijetne stresne situacije. Izvedli smo tudi eno vajo sproščanja mišičnih skupin.  
Psihologinja je poudarila, da je najpomembnejša preventiva. Pomagamo si lahko z vajami dihanja (poglobljeno dihanje oziroma dihanje s prepono), redno telesno aktivnostjo, pogovori o naših čustvih in občutenjih, meditacijo, tehnikami sproščanja, preusmerjanjem misli in namerno izpostavitvijo situaciji, ki nam povzroča tesnobo.
Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno. Glede na to, da večinoma živimo izpostavljeni stresu, pa je bilo predavanje tudi zelo koristno.

Nasvidenje do prihodnjič,

Janja Krajnc

Viri:
http://www.psihoterapija-mr.si/o-tesnobi.html
http://www.psihosoma.si/tesnoba/
https://www.ezdravje.com/dusevno-zdravje/anksioznost/?s=vse

V sredo, 24.1.2018 smo imeli prvo predavanje v letu 2018. Udeležba je bila zelo velika. Temo za predavanje smo izbrali člani in članice. Najprej sta predsednik in sekretarka pozdravila predavateljico in vse prisotne. Predavateljica je bila psihologinja iz Zdravstvenega doma Velenje. Bile so 4 teme s področja psihologije: panična motnja, generalizirana anksiozna motnja, agorafobija in socialna fobija. Vse te težave nosi vsak posameznik v sebi. Če je tega malo, se lahko sami pozdravimo, drugače je potrebno poiskati zdravniško pomoč pri svojem zdravniku.
Hvala za predavanje in lep pozdrav,

Sonja Triglav