KRANJSKA GORA

Leto je naokoli, spet je bil mesec maj. To je mesec, ki ga mnogi nestrpno čakamo. Takrat nam Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije omogoči štiridnevni oddih v Kranjski Gori. Jaz sem vpadla v zadnjo skupino. Čeprav nas je bilo komaj deset, smo se imeli lepo. Občudovala sem močno mamico, ki je bila tam z gluho slepo hčerko in trinajst letnim sinom. Čudovito ji gre od rok skrb za oba otroka, lahko samo rečem takšnih mamic je malo. Najbolj aktivna in dobre volje, ki jo je prenesla tudi na nas, je bila pa Sabina. Cel dan je bila v akciji z nami, nihče ni ostajal v sobi. Čudovita narava je kar klicala po aktivnosti. Ker pa je bila v naši skupini tudi gospa Marija, smo vsako jutro ob pol osmih izvajali na prostem telovadbo tisoč gibov, oh ne boste verjeli kako se je prileglo. Nabrali smo moči in dobre volje za cel dan. Vse lepo prehitro mine, morali smo se posloviti. Vsem nam je bilo težko saj smo postali dobri prijatelji. Upam, da se spet dobimo v isti sestavi. Hvala zvezi za čudovit oddih.

Krašovec Milica

V domu Zveze gluhih in naglušnih v Kranjski gori sva z očetom preživela prijetne dni. Dom se nahaja v mirnem predelu blizu centra Kranjske gore. Hodila sva na sprehode po Kranjski gori,  kolikor je glede na starost oče bil sposoben hoditi.  Seveda je bila organizirana prostovoljna animacija za vse dni bivanja, od sprehodov, ogledov in družabnih srečanj.  Obiskala sva  nordijski center v Planici in občudovala skakalnice ter ostale objekte. Ne smem pozabiti na lepoto doline, ki te s svojo ledeniško izoblikovanostjo osupne. Ogledala sva si še naselji Rateče in Podkoren. Posedela sva tudi ob umetnem jezeru Jasna in uživala v naravi. V soboto smo doživeli malo nostalgije, saj bilo organiziran Pony vzpon na Vršič. Vsi smo lahko obujali spomine ob različnih izvedbah tega legendarnega kolesa. Vzpona se je udeželilo 1200 lastnikov Poniya iz Slovenije in tujine.
V Kranjski gori imajo lepo označene in urejene pešpoti ter kolesarke poti. Ob popoldnevih, ko je oče počival, sem se odpravila peš v Podkoren in nazaj ter do jezera Jasna.
Poskrbljeno je bilo za domače kosilo in večerjo v penzionu Livada, kjer so poskrbeli, da smo dobro jedli. Tako smo se družili člani društev iz različnih krajev po Sloveniji.
Z očetom sva preživela sproščene čudovite dni v prelepem okolju.
Iskrena hvala vsem, ki so nama omogočili dopust in vsem, ki so poskrbeli za naju v Kranjski Gori.

Tatjana Pirečnik