PREDAVANJE O REHABILITACIJI OSEB PO OPERACIJI POLŽEVEGA VSADKA

 

V sredo 20. 11. 2019 smo se zopet v velikem številu zbrali v prostorih društva, da smo prisluhnili strokovnemu in zanimivemu predavanju gospe Diane Ropret, ki je defektologinja surdo – logopedinja  iz Centra za sluh in govor Maribor.
Predavateljica je najprej na kratko predstavila delovanje Centra za sluh in govor Maribor. 
Nato nas je seznanila z razvojem operacij polževega vsadka. Tako sta bili prvi operaciji izvedeni že lata 1996. Trenutno je v Sloveniji okoli 450 oseb z polževim vsadkom.
Poljudno nam je razložila razlike med slušnim aparatom in polževim vsadkom. Slušni aparat ojača zvok, ki ga notranje uho prenese na slušni živec. Ker pri gluhih in težko naglušnih notranje uho ne deluje dovolj dobro, jim slišni aparat ne ojača zvoka dovolj. Polžev vsadek zvok spremeni tako, kot bi ga spremenilo delujoče notranje uho. S tem lahko gluhi in težko naglušni zaznajo tišje zvoke, s tem tudi govor. Osebam s polževim vsadkom se tako izboljša komunikacija z okoljem.
Predavateljica nas je povedal, da je kandidat za polžev vsadek vsaka gluha in težko naglušna oseba, ki ima delujoč slušni živec. Seveda je potrebno pred operacijo opraviti potrebne preiskave, s katerimi kirurg ugotovi, če je možna operacija. Po operaciji sledi nastavitev procesorja in nato rehabilitacija, katere dolžina je odvisna od starosti, časa nastanka gluhote, osebne zavzetosti, življenjskega okolja in še drugih dejavnikov.
Gospa Ropretova nam je razložila, da je operacija polževega vsadka oziroma rehabilitacija po operaciji najhitrejša in uspešna pri malih otrocih, ki še razvijajo govorno – jezikovno komunikacijo. Pri gluhoti odkriti ob rojstvu, lahko otroci pridobijo polžev vsadek v starosti enega leta. Tako lahko razvijejo govor in poslušanje že v otroški dobi, seveda ob strokovni pomoči in podpori staršev ter širšega okolja. Starši in družina igrajo pomembno vlogo pri motiviranju otroka k poslušanju in govoru. 
Povedala je, da je dolžina rehabilitacije dolgotrajen proces. Ugotavlja se kaj oseba sliši, kako razlikuje zvoke med sabo in jih prepoznava. Cilj rehabilitacije je razumevanje brez odgledovanja. Prepoznavanje zvokov je postopno od enostavnih do bolj zahtevnih. Pri odraslih osebah z operacijo polževega vsadka, je hitrost rehabilitacije odvisna od časa nastanka gluhote, osebne motiviranosti in okolja ter drugih dejavnikov. Poudarila je, da je rehabilitacija več leten proces.
Predavanju je sledila diskusija. Predavateljica je odgovarjala na vprašanja prisotnih.
Društvo je zopet poskrbelo, da smo pridobili nove informacije.
 
Tatjana Pirečnik