Govor predsednika ob 50. obletnici društva

 

Lep dober večer vsem skupaj. Najprej želim povedati, da sem zelo prijetno presenečen, ko takole pogledam po dvorani in vidim koliko se vas je zbralo tukaj, kljub temu, da je danes Veliki petek. In res je Veliki petek v pravem pomenu besede, še posebej za naše društvo, ki v teh dneh praznuje prav poseben jubilej – 50. obletnico delovanja.

V posebno čast mi je, da lahko med nami pozdravim predsednika republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja, župana MO Velenje gospoda Bojana Kontiča, županjo in vse župane občin Savinjsko-Šaleške regije, predsednico ZGNS gospo Frido Planinc, sekretarja ZGNS gospoda Matjaža Juharta. Pozdrav velja tudi našemu članu in predsedniku naglušnih Slovenije ter podpredsedniku ZGNS gospodu Francu Kosu. Prisrčno pozdravljam tudi vse predsednike, sekretarje ter člane drugih društev gluhih in naglušnih po Sloveniji, prijatelje, znance, občane in ostalo širšo javnost. Prav poseben pozdrav pa namenjam vsem bivšim in sedanjim članom našega društva, saj so le ti najbolj zaslužni, da smo se danes zbrali tukaj, da proslavimo ta poseben dogodek.

 

Leto 1963 je bilo za osebe z okvaro sluha prav posebno leto, saj to leto štejemo za začetek organiziranega dela gluhih na področju Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Začetki delovanja društva so bili zelo skromni, saj ni bilo niti finančnih sredstev niti prostorov, kjer bi se člani lahko družili. Pa vendar jih je ves čas povezovala dobra volja in optimizem, kot nas to povezuje še danes. Društva pomenijo nam gluhim nekakšno zatočišče, mesto, kjer ti ljudje s podobnimi težavami ponudijo roko in te spodbujajo na tvoji življenjski poti. Gluhota je ena izmed redkih vrst invalidnosti, ki ni opazna. Je pa za to izjemno pomembna, saj si ponavadi slišeče osebe ne znajo niti za trenutek predstavljati, da bi bile prikrajšane za nekaj, kar jim je samoumevno v vsakem trenutku, to je sluh. Svet, v katerem živimo, je svet slišečih. Prilagojen je ljudem, ki se dobro govorno izražajo, pa čeprav  gluhi in naglušni obstajajo, odkar obstaja človeštvo. V zgodovini so bile osebe z okvaro sluha deležne različnih obravnav, zapostavljenosti ter zaničevanja, na srečo pa lahko rečem, da se je na tem področju veliko spremenilo in smo postali enakopravni slišečim osebam.  Želim si, da bodo v prihodnosti uslišane tudi naše prošnje glede spremembe zakonodaje, tukaj mislim predvsem na  dostopnost tehničnih pripomočkov ter osebne asistence vsem gluhim in naglušnim osebam, ki to potrebujejo. Ustava vsem v Sloveniji zagotavlja enake pravice, ne glede na kakršnokoli osebno okoliščino, vsi smo pred zakonom enaki in vsem morajo biti  zagotovljene enake pravice. Stremimo k temu, da se naše prošnje uresničijo in da nam država prisluhne.

 

Ob 50. letnici društva smo zbrali  tudi zapise o delu društva skozi čas, ki smo jih objavili v Biltenu, katerega vam bomo danes tudi s ponosom izročili. Trudili se bomo po najboljših močeh, da ohranimo že dosežene cilje, hkrati pa si želim, da dosežemo še veliko novih ciljev, ki bodo pomembni tudi za prihodnje generacije oseb z okvaro sluha.  Tu se želim zahvaliti vsem članicam in članom, ki so in še vedno delujejo v društvu in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali po svojih najboljših močeh. Verjamem, da bomo tudi v prihodnosti tako uspešni kot do sedaj, saj je cilj društva ustvariti toplo zatočišče za vse, ki nas potrebujejo. Ob tem pa vam polagam na dušo naslednje: Bodite strpni in prijazni drug do drugega in upoštevajte tole misel, ki jo je zapisala mati Terezija: "Ne dopustite, da bi katerikoli človek, ki je prišel k vam, ne odšel od vas vsaj malo srečnejši.«  Kajti društvo nisem jaz ali ti, društvo smo mi vsi. Kakšno pa bo, je odvisno od nas vseh, naših dejanj, ravnanj in povezovanj.

 

Še enkrat pa se najlepše zahvaljujem prav vsakemu od vas, saj nam veliko pomeni, da ste nas nocoj počastili s svojim prihodom. Želim vam lep večer še naprej, obenem pa bi vam rad zaželel srečne in vesele velikonočne praznike v krogu tistih, ki jih imate najraje. Hvala za vašo pozornost.

 

Franc Forštner