VELIKONOČNA DELAVNICA

 

V sredo popoldan smo na društvu organizirali velikonočno delavnico. Odziv je bil kar precejšen. Z Urško sva pripravili material, za potek delavnice pa sta skrbeli gospa Hedvika Navodnik in gospa Nada Suzić. Dela je bilo kar precej in smo ob koncu delavnice obžalovali, da se nismo dobili prej, da bi se naredilo še več izdelkov. Izdelovali smo namreč majčkene rumene piščančke in zajčke iz volne. Moški del članov pa je priskočil na pomoč pri izdelavi košaric, kamor smo polagali piščančke in zajčke ter za okras dodali nekaj čokoladnih jajčk.
Sama delavnica se je tako razdelila kar na štiri dele. Moški del je izdeloval košarice, ženske pa so ene izrezovale kroge iz papirja, kamor so druge napeljevale oziroma šivale volno. Na koncu pa so vsi izdelki prišli pod roke oblikovalke gospe Hedvike, ki je cofke postrigla in olepšala ter spela, ter jim dodala oči, ušesa, tačke in nos, piščančku pa kljunček.
Delavnica je bila zelo zanimiva in na odziv vseh udeležencev jo zagotovo še ponovimo.

 

Metka Rednak Glažar

 

Potovanje v Izrael na konferenco EFHOH in IFHOH

 

Nekako me je presentil klic z društva in kasneje tudi mejl iz ZGNS ,če bi lahko šel v Izrael na konferenco.Vedel sem ,da je bil sklep upravnega odbora drugačen ker pa je višja sila kot je bolezen sem pač pristal . Vzel sem si dan za premislek in potem odločil,da se vabilu odzovem. Pripravil sem vse potrebno za zraven in tako sem v zgodnjih jutranjih urah 4. aprila bil na letališču Jožeta Pučnik na Brniku.Prvič se bom peljal z letalom,občutek je bil malo nelagoden, bil sem vznemirjen in pa seveda radoveden kako bo. Že čez carinske formalnosti sem imel eno zadevo, da sem imel bolj velike kose kozmetike, pa so mi izločili gel za prhanje in gel za lase. Malo sem se nasmejal in sem mislil ,kam vse to potem dajo ko odvzamejo. Vse ostalo je bilo brez posebnosti. Tudi Darja ni imela težav in že sem bil na avionu.Let do Viene je bil lep miren in kratek, v dobri uri smo bili že na tleh. Bilo je potrebno sedaj poiskati let za Tel Aviv, da sva prišla na pravo točko je trajalo kar nekaj časa, saj je letališče zelo veliko. Vse je potekalo brez težav tudi čakanja ni bilo preveč. Na letalu avstrijskega prevoznika so nam ponovno vse povedali o varnostnih postopkih in vse kar je potrebno.Avion je bil bisveno večji in seveda bolj udoben.Let je bil dolg nekako štiri ure. Na letalu so nam postregli tudi z hrano in pijačo, osebje na teh letalih je zelo prijazno in ustrežljivo. V tem času na letalu sem prebral skoraj celoten časopis Nedeljskega ,ki sem ga vzel doma. Večkrat sem pogledal skozi okno, ni se videlo drugega kot oblake in pa seveda sončna svetloba. Včasih sem dobil občutek kot da stojimo in da se sploh ne premikamo. Tu in tam se je letalo malo streslo in to je bilo vse kar sem občutil. Ko je letalo pristalo na letališču Tel Aviva, so nekateri zaploskali in tudi sam sem bil vesel ,da sem spet na tleh. Na letališču so nas temeljito pregledali, dobil sem tudi Izraelsko vizo. Letališče je ogromno in spet sva kar nekaj časa porabila, da sva se prebila do taksi kombija. Nekako smo potem skrenili z letališča in opazoval sem zgradbe, naravo, vinograde, velike njive in nisem opazil nekih velikih razlik. Vreme je bilo seveda lepo sončno in prav prijetno. Najina končna postaja je bila Jeruzalem, kjer se je odvijala konferenca. Po nastanitvi v hotelu sva odšla na potepanje po mestu.Oglašal se nama je želodec in poiskati sva hotela nekaj kakšen kebab ali nekaj podobnega. Tu sva imela kar veliko pešačenja predno sva dobila nekaj za pod zob. Opazil sem razlike med prebivalci, vse povsod polno stvari ,nesnage, prodajalci imajo blago kar po tleh, nešteto stojnic, različnih spominkov, vseh vrst hrane, prevladuje seveda sadje , zelenjava in ribe. Jeruzalem je zelo veliko mesto. Obdano je z velikim obzidjem, ki je grajeno iz kamna. Sploh so vse zgradbe, hiše, hoteli samo kamen in to izredni gradbeniki morajo biti ti Izraelci.Pod obzidjem je ogromno podhodov , velike ozke ulice ,ki so natrpane z ljudmi, ki nenehno hitijo vsepovsod. Dobiš občutek kot da se boš izgubil sploh ne veš kje si in kdaj boš prišel ven iz tega labirinta podhodov. Malo nelagoden občutek dobiš ker so vsepovsod na vpadnicah tudi oboroženi vojaki. Zanimive so seveda tudi kulturne znamenitosti.Tu so prisotne različne kulture in vere, od muslimanov,šitov, judov, izraelcev in rimokatolikov. Pozornost pritegnejo predvsem šiti ,judje ,ki so oblečeni črno v lepa oblačila, imajo bele srajce, brado, dva kodra las ob obrazu, pokrivalo pa kapico ali neko kučmo. Vsak večer imajo molitve v njihovem templju, kjer so moški in ženske ločeni pri molitvah. Zadnji dan so nas organizatorji odpeljali tudi na krajši panoramski izlet, ki pa je bil malo pozno v večernih urah, tako da je bilo že temno, da bi lahko kaj več videl. Vendar osnovne znamenitosto Izraela smo videli, za kaj več pa je potrebno vzeti veliko več časa. Z opisom se vrnem na delo, na konferenci, ki je bilo seveda vhotelu v kletnih prostorih. Ker sva z Darjo dogovorila, da bo ona poročala bolj o tehničnem delu in sami konferenci bom sam napisal bolj potopisno. Organizatorjem je potrebno samo čestitati za odlično in brezhibno organizacijo vseh treh dni konference. Ja res imamo v Sloveniji že marsikaj urejeno, kar mislim na zadeve o naglušnosti in osebami z PV. Marsikaj pa je v evropsem in na svetovni ravni še veliko bolje. Kar nekaj predavanj je bilo na temo dobre prakse, kako so določene težave odpravili.Veliko je novosti na tehnološkem nivoju in tukaj je še veliko lahko drugače. Tu na konferenci so bile predvsem osebe z PV in slušnimi aparati. Vse tri dni konference je bil urnik od devete ure do popoldneva, tako da je bilo vseskozi delovno, razen za pavze in kosilo. Dobro je bilo naveza ti stike tudi od predstavnikov drugih držav in se spoznati z njimi. Tudi hrana je bila zelo vredu, seveda prevladujejo začimbe, sadje, zelenjava, ribe in zelo malo mesa drugega izvora. Opazil sem ,da še vedno delajo vse ročno, so pa zelo prijazni in ustrežljivi, nekaj je tudi nerodnosti in posebnosti, vendar se vsepovsod trudijo biti ustrežljivi. Sobota in nedelja je bila seveda delovna v ponedeljek pa je bilo že treba pohitet, da sva še zadnjo uro po delovnih obveznostih kupila kakšen spominek. Takoj po zaključku konference je že čakal taksist. Na letališču v Tel Avivu so seveda karte že bile rezervirane. Tukaj je Darja bila kar iznajdljiva, saj nama ni bilo potrebno čakati v velikih vrstah. Tudi ostale formalnosti in carina so bile brez težav. Z nemškim letalskim prevoznikom Lufthansa smo prišli do letališča v Muchen, od tam do Brnika pa z manjšim letalom naše Adrije. Na letališču je že čakala sin in žena , odpeljali smo še Darjo do doma. Domov smo prišli v izdihljajih ponedelkovega večera. Bil sem vesel in srečen, da sem spet doma in bogat za novo doživetje in nova znanja. Vsekakor pa velja rek povsod je lepo, a doma je najlepše.

 

Franc Forštner

 

OBISK GALERIJE VELENJE

 

V društvu se trudimo organizirati aktivnosti iz različnih področij, veliko pozornosti pa namenjamo tudi povezovanju z lokalno skupnostjo.
Zato smo se z veseljem odzvali povabilu Galerije Velenje, da si ogledamo aktualno razstavo in skupaj z njimi izvedemo slikarsko delavnico.

Galerija je bila zgrajena leta 1971, na Titovem trgu 5. Arhitekt Adi Miklavc jo je postavil ob bok pomembnih arhitektur kulturnega doma, Delavskega kluba, Ljudske univerze (1957) in poslovne zgradbe Premogovnika Velenje.
Ogledali smo si razstavo mlade umetnice Barbare Drev, ki nas je tudi sama popeljala po galeriji in nam približala njene umetnine. Razstavljene slike so nastajale med leti 2010 in 2014, nosijo pa naslov »tek med poli nasprotij«. Gre za moderno umetnost. Drevova pri ustvarjanju uporablja postopek večplastnosti in posega v tretjo dimenzijo. Nekateri so se s takšno umetnostjo srečali prvič, enim je bila bolj drugim manj všeč.
Ogledali smo si tudi razstavljene risbe, ki so jih narisali otroci enega izmed Velenjskih vrtcev. Nato smo v kletnih prostorih galerije izvedli slikarsko delavnico. Poskušali smo izdelati večplastne slike. Vsak je lahko narisal kar je želel in uporabil od barvic, voščenk, akrilnih barv…Najprej smo na tršo podlago narisali osnovo, potem smo uporabili dve plasti paus papirja. Vse skupaj smo združili in nastale so tri dimenzionalne fotografije, ki jih bomo razstavili v društvu, ob priliki pa tudi na razstavi članov.

Delavnica je bila zanimiva, predvsem pa drugačna. Spoznali in naučili smo se nekaj novega in veselimo se nadaljnjega sodelovanja z Galerijo Velenje.


Urša Jakop

 

PREDAVANJE O ZDRAVI PREHRANI

 

Na željo članov smo v društvu pripravili predavanje iz področja zdravstva, na temo zdrave prehrane. Povabilu za izvedbo predavanja se je z veseljem odzvala, Urša Bandalo iz Zdravstvenega doma Velenje.
Odziv članov je bil velik, saj je to tema, ki se tiče nas vseh. Z zdravim prehranjevanjem namreč varujemo zdravje in sočasno preprečujemo dejavnike tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni (zvišan krvni tlak, zvišane krvne maščobe, zvišan krvni sladkor, prekomerna telesna teža) in bolezni same (bolezni srca in ožilja, rak, sladkorno bolezen tipa II in druge bolezni).
Urška nam je predstavila simboliko prehrane in tudi piramido zdrave prehrane. Pomembno je, da imamo tekom dneva redne obroke, izbirali naj bi živila iz polnovrednih žit in žitnih izdelkov, večkrat dnevno bi morali jesti sadje in zelenjavo, nadzorovati je potrebno količino zaužite maščobe, mastno meso pa bi bilo dobro nadomestiti s stročnicami, ribami, perutnino in pustim mesom, dnevno je priporočeno uživati priporočene količine manj mastnega mleka in mlečnih izdelkov, jesti je zdravo manj slano hrano in se izogibati sladkarijam, pomembno je zaužiti dovolj tekočine, pitje alkohola pa omejiti. Seveda pa je ključnega pomena tudi telesna aktivnost.
Skozi dan naj bi imeli 3-5 manjših obrokov. Urška nam je predstavila kako naj bi bili sestavljeni posamezni obroki. Več pozornosti smo namenili popoldanski malici, saj so v društvu pripravili tudi jedi, ki jih lahko zaužijemo kot obrok v popoldanskem času. Po dogovoru z Urško so pripravili čičerikin namaz in grahov humus, zraven pa pirin in ajdov kruh. Spoznali smo, da se sladice lahko pripravijo tudi na mnogo bolj zdrav način. Člani so poskusili presni zavitek z jabolki in kokosove rezine.
Vsi so bili nad jedmi navdušeni in marsikdo je sklenil, da se bo poskušal prehranjevati čim bolj zdravo.


Urša Jakop

DRŽAVNO PRVENSTVO V ODBOJKI

 

V soboto, 22.3.2014, je Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje bilo organizator Državnega prvenstva v odbojki.
Prvenstvo je potekalo v Velenju, v športnih dvoranah Šolskega centra Velenje.

Ob 8.30 smo pričeli z uradno otvoritvijo tekmovanja. Na začetku je bila odigrana slovenska himna. Nagovorili pa so nas:
- Predsednik MDGN Velenje, gospod Franc Forštner
- Predsednica športne sekcije MDGN Velenje, Žana Sušec
- Tehnični delegat ŠZGS, gospod Robert Žlajpah.

 

Na državno prvenstvo se je prijavilo 7 društev, tekmovalo je 12 ekip (6 ženskih in 6 moških)
- MDGN Velenje (moška in ženska ekipa)
- DGN Celje (moška in ženska ekipa)
- DGN Severne Primorske (moška in ženska ekipa)
- DGN Podravja Maribor (moška in ženska ekipa)
- DGN Ljubljana (moška in ženska ekipa)
- MDG Ljubljana (ženska ekipa)
- DGN Koper (moška ekipa)

 

Tekmovanje se je pričelo malo čez 9.00 uro in je trajalo do 16.00.
Glavni sodnik je bil Melavc Tomaž, sodila sta še Tratnik Primož in Ljubo Globačnik.

 

KONČNI REZULTATI:

MOŠKI
1. DGN CELJE
2. DGN LJUBLJANA
3. DGN PODRAVJA MARIBOR
4. DGN SEVERNE PRIMORSKE
5. DGN KOPER
6. MDGN VELENJE

 

ŽENSKE
1. MDGN LJUBLJANA
2. DGN CELJE
3. DGN PODRAVJA MARIBOR
4. DGN LJUBLJANA
5. MDGN VELENJE
6. DGN SEVERNE PRIMORSKE


Tekmovanje se je zaključilo ob 16.00. Sledila je razglasitev rezultatov in podelitev pokalov ter medalj.
Tekmovanje se je končalo brez pritožb in poškodb, v prijetnem vzdušju.


Urša Jakop

 

SPROSTITEV TELESA IN DUHA
PREDAVANJE O KLASIČNI TERAPEVTSKI MASAŽI

 

Zmeraj nekaj novega, zmeraj nekaj zanimivega...Tudi tokrat smo izbrali zanimivo predavanje in sicer predavanje o klasični terapevtski masaži, ki ga je v sredo izvedla gospa Darja Pajk, dipl.dt, maserka KTM. Pred samim predavanjem pa sta nam dan popestrila igralca Marija in Milan Varžič, s skečem »maser Jaka«.

Kratek povzetek predavanja sledi:

 

Zgodovina masiranja sega v čase pred našim štetjem. Prvi zapisi izvirajo iz daljnega vzhoda. Z razvojem medicine v Grčiji se začnejo prvi pojavi uporabe v medicinske namene. V srednjem veku uporaba masaže zamre , a doživi nov preporod v letih 1800-1900.
Po letu 1900 fizioterapevtka Gertrude Beard postavi temelje klasični terapevtski masaži.

 

Kaj je masaža?

Je sistematičen pristop, ki vpliva na izboljšanje telesnih funkcij in jo lahko opišemo kot ročno obdelavo kože in mehkih tkiv telesa.

Masaža ni zdravljenje, njen bistven namen je doseganje sprostitve.

 

Vsaka vrsta masaže ima lahko terapevtski učinek, nujno je da se izvaja smiselno in da jo izvaja kvalificiran terapevt.
Pri izvajanju masaže se je nujno zavedati, da je ne smemo izvajati v določenih stanjih in da moramo poznati anatomijo in fiziologijo človeškega telesa.

Pri masaži se uporabljajo razna terapevtska masažna olja, ki so običajno kombinacija rastlinskega in eteričnega olja, ki blagodejno vpliva na telo. Olja niso lepljiva in se vpijajo v kožo, le ta posledično postane voljna in mehka.

Potek masaže…

 

Običajno traja od 45-60 minut, v prijaznem, sproščenem, toplem prostoru. Vedno poteka v nekem nežno prehodnem zaporedju, od nog do glave, z obeh strani telesa. Pomembno je da se stranke prepustijo in popolnoma sprostijo.

Predavanje je gospa Darja popestrila tudi s prikazom, ki je najbolj ugajal gospe Ružici Lukenda, ki se je znašla v vlogi prostovoljke za prikaz.
S seboj pa je prinesla tudi zvočno posodo, ki oddaja zvok in vibriranje, ki ga lahko začutijo tudi gluhe osebe.


Metka Rednak Glažar

 

OSMI MAREC V MDGN VELENJE!

 

Leto za letom v našem društvu lepo praznujemo svoj ženski praznik. Pa vendar je vsako leto drugače, nekako lepše, bolj praznično. Mogoče je to zato, ker vedno pričakujemo nekaj novega, naj bo to predavanje na temo ženska, ali pa pričakovanje kakšne rožice nam bo letos podelil predsednik Franc. Seveda mu pridno pomaga naša prijazna tajnica Urša in oba lepo skrbita, da je vse tako kot mora biti. V petek, 07.03.2014, nas je bilo zares veliko. Pa vendar si ne morem kaj, da ne bi pomislila: »Ja ženske, pa kje ste, saj nas je več članic, pridite kdaj tudi tiste, ki še nikoli niste bile, ne bo vam žal. Lepo se imamo. Urša in Franc, hvala za vajin trud.

KRAŠOVEC MILICA

 

HOSPIC SE PREDSTAVI

 

Srečanje MDGN in društva HOSPIC na temo “BITI SLIŠAN”

 

V sredo 5.3.2014 se je na sedežu društva spet dogajalo. Tokrat smo medse povabili predstavnike društva Hospic Velenje. Predavanje je izvedla predsednica OO Velenje gospa Tatjana Šuha. S seboj pa je pripeljala tudi tri prostovoljke in zaposlenega preko javnih del.

Hospic je nevladna, neprofitna humanitarna organizacija, ustanovljena junija 1995. Slovensko društvo Hospic je ustanovila zdravnica onkologinja Metka Klevišar. Osnovni program društva je oskrba hudo bolnih/ljudi z napredovalo kronično boleznijo v zaključni fazi in njihovih svojcev na domu. Prostovoljci se vključujejo v družino na različne načine, vedno pa zelo subtilno in z veliko mero sočutja. Vključijo se na pobudo svojcev, zdravnika ali osebe, ki je hudo bolna. Prisluhnejo psihosocialnim in duhovnim potrebam hudo bolne osebe in njegovih svojcev, lajšajo trpljenje, dajejo podporo in sočutno oskrbo.

Njihovo glavno načelo je spoštovanje življenja in sprejemanje umiranja kot naravnega dogajanja.

Društvo je organizirano po območnih odborih, ki ob pomoči strokovnih delavcev in prostovoljcev ter drugih organizacij uresničujejo programe društva. Skrbijo pa tudi za detabuizacijo umiranja in smrti.

V društvo se lahko včlanijo polnoletne osebe, s podpisom pristopne izjave. Za podporo društvu se plačuje članarina.
Prostovoljec je prav tako lahko polnoletna oseba, ki se pa mora udeležiti izobraževanja.
Prirejajo mnoga predavanja, seminarje in delavnice namenjene predvsem ozaveščanju. Izdajajo pa tudi svoje glasilo.

Gospa Tatjana Šuha je predstavila tudi primer dobre prakse iz lastne izkušnje: “Vključila se je v pomoč zakoncema. Žena je hudo zbolela in vsa okolica je pričakovala, da bo mož ženo namestil v dom. Vendar je ob podpori zmogel skrbeti za njo do smrti doma. Ko pa je umrla, je poklical gospo Tatjano in takrat je ona šla k njemu na dom. Gospo, ki je umrla sta umila, oblekla in se od nje dostojno poslovila. Gospod je še zadnjo noč spal s svojo ženo doma, potem pa sta zjutraj uredila vse potrebno za pogreb.“

Po končanem predavanju je dala gospa Tatjana prostor tudi za vprašanja. Člane MDGN je zanimalo, kako je s vključevanjem med gluhe in naglušne, kako teče komunikacija? Ali so prisotni le na domu, ali tudi v domu, bolnišnici…itd Zanimalo jih je tudi, ali jih je kdaj kakšna oseba zavrnila, ni želela pomoči, ki so jo izrazili drugi.
Gospa Tatjana je poudarila, da vedno poskušajo pristopiti na način, ki je primeren za vsak primer posebej, nikoli še niso bili zavrnjeni, ker kot ugotavljajo je pomembno, da svojci in oseba s hudo boleznijo , uredijo zadeve, se dostojno poslovijo in vzamejo čas za žalovanje. Poudarila je, da komunikacija ne sme biti problem, da pridejo kdaj tudi do oseb, ki več ne komunicirajo, ampak pomemben je očesni stik, da oseba začuti, da ni sama, to hudo bolnim osebam zelo veliko pomeni. Društvo Hospic je prisotno na domu oseb in se vključujejo v socialno mrežo, ki jo poleg njih gradijo svojci, patronažne službe, zdravnik, CSD indr…Vključujejo pa se tudi v domove za starejše in v bolnišnice, v kolikor je potrebna daljša hospitalizacija.
Sama pa dodajam še tole misel: "Živi vsak dan svojega življenja, kakor bi bil prvi, kakor bi bil poslednji."(Friedrich Nietzsche)

 

Metka Rednak Glažar

 

KDO SE BOJI INFORMATIVNEGA IZRAČUNA DAVKA NA NEPREMIČNINE

 

Gotovo smo si edini, da ta nov zakon o nepremičninskem davku in informativni izračuni, ki so nam bili poslani na dom nekje s koncem februarja, marsikomu povzročajo sive lase in neprespane noči.
Da bi zadevo nekoliko omilili in naredili jasnejšo, vsaj našim članom, smo se odločili, da organiziramo predavanje na to temo. Povabilu na takšne vrste sodelovanje so se na območni enoti GURS-a odzvali brez kakršnihkoli zadržkov.
Predavanje je pripravil vodja območne enote gospod Rafael Bohak. Precej naših članov je z zanimanjem prisluhnilo predavanju in so po končanem postavili dosti konstruktivnih vprašanj, s katerimi so razrešili dileme, ki so jih pestile.
Vsekakor smo veseli, da so si na GURS-u vzeli čas in se jim še enkrat zahvaljujemo.


Metka Rednak Glažar

 

DRUŽABNO SREČANJE IN TURNIR V PIKADU

 

MDGN VELENJE : DVO VELENJE
Druženje in povezovanje je za društvo izrednega pomena in tako smo se dogovorili, da bomo izpeljali turnir v pikadu med našimi člani in stanovalci Doma za varstvo odraslih Velenje. V sredo 19.2.2014 smo se zbrali v društvu in se skupaj odpeljali v DVO. Pred vhodom smo pozdravili že nekaj stanovalcev, ki so povedali, da nas njihovi tekmovalci že pričakujejo in da je kar gneča v prostorih turnirja. V domu pa sta nas sprejeli gospa Melvina in gospa Kristina, ki sta bili voditeljici turnirja. V društvu pa smo poskrbeli za dodatno motivacijo vseh zbranih in sicer z odigranim skečem z naslovom »MASER JAKA , ki sta ga pripravila naša člana g. in ga Varžič. Igralsko razpoloženi smo se nato razdelili v tri skupine. Ker smo bili številčno močnejši, smo imeli dve skupini, gostitelji pa eno. Ostalo pa nas je tudi nekaj navijačev, ki smo spodbujali naše tekmovalce. Po sedmih krogih in metanju vseh skupin, je gospa Kristina seštela rezultate. Svečano razglasitev sta podali naša Urša in gospa Melvina. So pa tudi v domu poskrbeli za presenečenje, saj so pripravili pokale za prvo in drugo mesto ter najboljšega metalca turnirja. Najboljši metalec turnirja je bil gospod Frančišek Ževart, stanovalec doma. Pokal zmagovalcev turnirja je prav tako pripadel stanovalcem DVO, a kot je povedal naš predsednik: »Važno je sodelovati in ne zmagati.«
Po turnirju pa so nas v domu presenetili tudi z pogostitvijo. Popoldan smo preživeli aktivno in v dobri družbi in smo bili vsi mnenja, da je potrebno take zadeve še ponoviti.

 

Metka Rednak