POHOD NA JAKEC

 

Prva sreda v mesecu juniju je bila tudi prvi dan, ko smo se po »Korona obdobju« prvič srečali v malo večjem številu. Ker še vedno upoštevamo priporočila za omejevanje širjenja virusa, smo se odločili, da se družimo nekje zunaj.
Podali smo se na pohod na Jakec. Pohod je potekal v dobrem vzdušju, za nikogar ni bilo pretežko in vsi smo kmalu prišli do vrha, kjer se nam je odprl prekrasen pogled na mesto Velenje. Vendar druženja še zdaleč ni bilo konec. Naša podpredsednica Milica Krašovec, ki je pohod organizirala, nas je popeljala naprej. Najprej smo se ustavili pri Miličinih prijateljih, kjer so nas postregli z dobro domačo kapljico in prigrizkom. Nato smo počasi nadaljevali pot do Milice, kjer nas je gostiteljica pričakala s sveže pečenim langošem.
Bilo je prijetno druženje in kar težko smo odšli od prijazne gostiteljice. Milica, hvala. Bil je prekrasen dan.

 

Edita Kos Martinšek

 

 

 

 

SPET TELOVADIMO

 

Pojav novega korona virusa in razglasitev epidemije sta nas prisilila, da smo se zadrževali v svojih domovih. Druženja in zadrževanje v zaprtih prostorih niso bila dovoljena, zato smo poleg vseh ostalih aktivnosti, začasno prekinili tudi z izvajanjem telovadbe v okviru projekta Gibam se.
Veseli smo bili, da smo konec maja lahko spet nadaljevali z vadbo. Prvi teden je potekala v individualni obliki. Naš kineziolog Matija je vadil z vsakim posebej. Ko so se ukrepi sprostili, pa smo lahko telovadili v manjših skupinah. Izvedli smo tudi telovadbo v naravi in s testom hoje okrog škalskega jezera preverili našo telesno pripravljenost.
Zavedamo se, da je gibanje v teh izrednih časih, ko marsikdo doživlja duševne stiske, bistvenega pomena. S telovadbo bomo nadaljevali in tako skrbeli za dobro psihofizično počutje.

 

Urška Jakop

 

 

Likovna kolonija MDGN Slovenske Konjice 22 – 24 maj 2020

 

Zelo pomemben dejavnik kulturnega življenja je likovno izražanje. Na likovni koloniji, tokrat v organizaciji MDGN Slovenske Konjice, je bilo prisotnih 11 likovnih ustvarjalcev iz različnih mest Slovenije. Nastalo je 17 likovnih del v različnih slikarskih tehnikah. Ustvarjali smo v lepi in prijetni atmosferi. Namen likovnih kolonij ni samo likovno delo, likovno izražanje je tudi druženje, spoznavanje novih ljudi in običajev. Združujejo nas tudi vsakdanje izkušnje ki jih med sabo delimo. Ravno v času epidemije korona virusa smo vse to pogrešali. Likovna kolonija v Slovenskih Konjicah nam je prinesla vse tisto kar smo pogrešali, seveda ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov.
Organizatorjem likovne kolonije MDGN Slovenske Konjice iskreno čestitam ob uspešni izvedbi tega projekta. Organizacija je bila na visokem nivoju.
Predsedniku MDGN Velenje, g. Francu Forštnerju, se zahvaljujem da ste nas poslali na likovno kolonijo na kateri smo se vsi udeleženi imeli lepo.

 

Salih Biščić

 

 

 

PROBLEMATIKA OTEŽENE KOMUNIKACIJE OSEB Z OKVARO SLUHA

 

 V zimsko spomladanskem času nas je nepričakovano doletela epidemija. Zaradi pojava novega korona virusa in zaradi zajezitve širjenja le tega, je vlada sprejela številne ukrepe. Ukrep nošenja zaščitne maske osebam z okvaro sluha pri komunikaciji večkrat povzroča številne težave in dodatne stiske.

Na to nas je opozorila tudi naša članica, katere zapis prilagamo:

Oglašam se vam v zvezi s problemom, ki ga doživljamo gluhi v različnih situacijah, ko ima nasprotna oseba masko in je ne razumemo.

   Najprej bi rada opozorila na nase tolmače, ki so za nas neutrudno tolmačili na TV Slovenija vsa poročila, konference idr. In moramo reči vsem-HVALA vam, da smo dobili res veliko informacij preko njih. Marsikje ni bilo podnapisov in smo se nanje res zanašali. Verjetno je veliko ljudi videlo tudi intervju s tolmačko Mojco K., ki je bil po TV Slov. po 13.uri,vodila ga je Miša Molk. Razložila je, kakšen problem imamo gluhi glede mask. Enako je razložila tudi na spletni strani 24 ur! Ne vem, koliko jih je to bralo a domnevam, da bolj malo, ker še ne razumejo, kakšen problem imamo glede mask!?

     Ne razumemo človeka, ki stoji nasproti nas z masko in nam govori, ker ne vidimo mimike obraza in ustnic iz katerih razbiramo besede!  Tega marsikdo ne razume.

    Lahko opišem moj primer, ki se mi je zgodil. V trgovinah-Spar, Hofer, Tuš nisem nikoli imela problemov. Ko mi je prodajalka ali blagajničarka, ki je imela masko, kaj rekla sem lepo prosila, če da masko dol, ker sem gluha in moram videti obraz, da bom razumela. Razumele so in dale masko dol, da smo se lahko sporazumele. Problem je bil, ko sem v zdravstveni dom Nazarje nesla urin od vnukinje in je bil pri vhodu medicinski tehnik, seveda z masko. Lepo sem ga prosila, če da masko dol...NIČ! Sama sem dala masko dol in še enkrat lepo rekla, da sem gluha in prosila, če da masko dol, da bom razumela-nič ni dal dol! Kaj mi je govoril, žal ne vem, čeprav sem mu lepo rekla, da moram v laboratorij...Na koncu sem lonček dala na mizo in odšla. Kaj naj bi naredila? Zdravstveni tehnik-halo? Ne razume gluhih?!

  Drugič sem šla v majhno trgovino, kjer sem želela dobiti samo eno informacijo. Prodajalec je imel masko, razdalja je bila dovolj velika. Prosila sem ga, če da masko dol, da ga bom razumela-žal je ni dal dol. Niti ne vem, kaj mi govoril, zato sem se zahvalila in rekla, da mi je žal saj se ne morem pogovarjat, nato pa odšla. Kasneje sem izvedela, da je neki osebi rekel, kaj bi rada, saj govori! K njemu gotovo ne grem več, tudi potem ne, ko maske ne bodo potrebne.

  Res je, jaz govorim a razumem samo, ko gledam obraz in razbiram iz ustnic! To velja za vse gluhe.

Naj torej naredim seznam za en dan, kaj moram uredit: moram na banko, na pošto, v trgovino, mogoče na občino…Naj naročim tolmača in ga imam skoraj cel dopoldan ob sebi ,da bom vse opravila in razumela?

  Verjemite, da nimamo samo gluhi tega problema! Izpisala bom del članka iz Nedeljskega dnevnika, ki je bil dne 13.maja 2020 na str.3. Ravnateljica osnovne sole Danila Lokarja, Ajdovščina, Irena Kodele Krasna je rekla: «Bodo učenci sploh razumeli učitelja? Komunikacija ni samo izgovorjena beseda, je tudi mimika obraza. Ne vemo, kako bo to šlo!

   Od ene učiteljice sem izvedela, da se učiteljice med sabo pogosto težko razumejo, ko nosijo maske?!

 Tako torej vidimo, da to ni samo problem gluhih ampak problem vseh!

   Ne želim kritizirati oseb, ki mask ne dajo dol, da bi jih mi gluhi razumeli! Želim opozoriti, kje je naš problem. Ne mislite, da če nekdo dobro govori, da tudi razume dobro! Ne moremo vedno imeti tolmače  s sabo pri opravkih, ki jih tudi sami uredimo, brez tolmačev! Verjemite, da se včasih težko kam odpravimo, ker ne vemo ali bomo razumeli ali ne. Je boljše kar doma ostati in čakati na čas, ko maske ne bodo več obvezne?

  Ob vsem tem tudi mi dobro razumemo, da so maske potrebne! Prosimo tudi druge, da nas razumejo!

 

   Lep pozdrav, Jana M.

Predstavitev problematike oseb z izgubo sluha v občini Mozirje

 

Eden izmed ciljev in poslanstev društva je tudi ozaveščanje, informiranje širše lokalne skupnosti o problematiki okvare sluha. Z vsemi občinami, na območju katerih društvo deluje, dobro sodelujemo. Ponekod smo informativna predavanja že izvedli. Za letošnje leto pa smo si zadali, da obiščemo občine, kjer tovrstnega predavanje še nismo organizirali.
V torek 10.3.2020 smo v prostorih galerije Mozirje za vse zainteresirane spregovorili o različnih temah, ki se tičejo okvare sluha.

V imenu knjižnice je vse prijazno pozdravila Renata Jakop. Nato pa je strokovna delavka, Urška Jakop, prisotne nagovorila in predstavila program. Najprej so si prisotni pogledali film, posnet v društvu, ki prikazuje problematiko oseb z izgubo sluha, pravice, kako pristopiti do teh oseb in z njimi komunicirati. V nadaljevanju sta predsednik društva, Franc Forštner, in strokovna delavka na kratko predstavila postopek pridobitve slušnih aparatov, tehničnih pripomočkov ter zakonodajo in ostale pravice oseb z izgubo sluha.

Zbralo se je kar nekaj oseb. Veseli smo bili zanimanja in njihovih vprašanja, na katera smo z veseljem odgovorili. Sledili so tudi individualni pogovori in prijeten klepet.

Tovrstne dogodke bomo izvajali tudi v prihodnje in tako širili informiranost in osveščenost širše javnosti o problematiki izgube sluha.

 

Urška Jakop

 

 

POGOSTITEV OB DNEVU ŽENA

 

Leto je na okoli in članice društva smo se zopet odzvale povabilu MDGN Velenje na srečanje in pogostitev ob dnevu žena osmem marcu.Družabno srečanje je bilo organizirano v petek šestega marca v restavraciji Jezero. Zbrale smo se v velikem številu. Uživale smo v dobri hrani in pijači ter kulturnem programu. Prijetno smo bile presenečene ob plesu skupine Lotus. Članice so dokazale, da je ples primeren za vse generacije. Za dobro razpoloženje, je poskrbel tudi harmonikaš Sandi z domačimi vižami. Seveda smo si imele veliko povedati, tako kot vsako leto.
Društvo nas je obdarilo, tako kot vsako leto, z lončnico.
Vse članice se iskreno zahvaljujemo društvu za organizacijo in pogostitev.

 

Tatjana Pirečnik

 

 

SMUČANJE KREISCHBERG

 

Kot vsako leto smo se v MDGN Velenje tudi letos odpravili na smučanje. Tokrat na zelo veliko smučišče  Murau - Kreischberg v Avstriji.
Po predhodnih prijavah je bilo zanimanje zelo veliko. Na koncu se je zaradi strahu bolezni korona virusa in drugih vzrokov udeležba prepolovila in na srečo smo avtobus zamenjali z manjšim, kar ni tako enostavno.
V zgodnjih jutranjih urah smo tako v soboto 7.3.2020 odpeljali želenemu smučišču nasproti. Pot je hitro minila in ob prihodu na smučišče nas je pričakalo krasno sončno vreme. Že prej  v avtobusu  smo si ogledali proge in se dogovorili, da se odpeljemo na vrh smučišča, kjer so proge lažje in kako ter kje se dobimo.
To je ogromno smučišče, kjer je vrh na višini 2.222 m nadmorske višine. Največ smučarskih prog je rdeče ali modre težavnosti. Od začetka pa so vse proge najtežje kategorije torej z črno oznako. Najdaljše smučanje je dolgo skoraj 7.200 m.  Drugače se razprostira na ogromni površini in z ogromno številom prog. Vsak si je našel progo, ki mu je ustrezala, tudi ni bilo potrebno čakanje pri vlečnicah ali sedežnicah, le spodaj na začetku predno prideš z gondolo na vrh smučišča je nekaj gneče. Vreme je bilo res sončno, zrak čist ter pogled zelo lep na različne strani. Vmes si je marsikdo privoščil kakšen napitek  ali kavo ter prigrizek iz nahrbtnika. Ob dogovorjeni uri smo se dobili vsi na spodnji postaji, kjer smo vsi utrujeni in dobre volje razlagali vsak svoje občutke ter doživetja.
Privoščili smo si pivo in zraven smo imeli tudi sami kakšen preparat za razkužilo. Pot nazaj je hitro minila in vmes smo se ustavili še v gostilni Murko v Slovenj Gradcu na gobovi in goveji juhi z žganci. Tako je minil prijeten dan poln dobre volje in brez problemov in težav ter s spoznanjem, da smo ga preživeli čudovito in kar je najpomembneje brez poškodb.
Zahvala Igorju Šmigovcu  za vso dogovarjanje in urejanje glede smučanja ter popusta pri kartah. Prav tako strokovni delavki Urški Jakop za urejanje in pomoč ter MDGN Velenje za možnost izvedbe. Vsem članicam in članom  pa za lepo druženje. Kdor ni šel zraven mu je lahko samo žal, kajti takšnega smučišča nimaš možnosti obiskovati pogosto.
V naslednjem letu upam, da se ponovno vidimo na smučišču.

Franc Forštner

 

 

 

PREDAVANJE O SLOVENSKEM DRUŠTVU HOSPIC

 

V sredo 4. 3. 2020 smo se zopet v velikem številu zbrali v prostorih društva, da smo prisluhnili predavanju o dejavnosti Slovenskega društva Hospic.
Delovanje nam je predstavila članica velenjskega odbora Hospic. Takoj na začetku je poudarila, da društvo nudim usluge in svetovanje brezplačno za vse ljudi, ki se obrnejo na njih.
Društvo deluje ob podpori Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za javno upravo, ZZZS in drugih sofinancerjev.
V društvu so zaposleni delavci s področja socialnega varstva in zdravstva ter veliko prostovoljcev. Prostovoljci gredo skozi proces strokovnega usposabljanja, da lahko kakovostno opravljajo svoje delo v društvu.
Osnovni program društva je oskrba hudo bolnih ljudi z napredovalo v zaključni fazi in njihovih svojcev na domu, slednjih tudi v procesu žalovanja. Prizadevajo si, da bi tudi smrt postala naravni element živega, s tem pa naraven tudi odnos do umiranja in žalovanja v slovenski družbi.
Hospic nudi humano in sočutno oskrbo ljudem v zadnjih stadijih neozdravljivih bolezni na način, da jim pri tem omogoči čimbolj polno življenje, tudi ko se le to izteka. Nudi oporo svojcem pri soočanju z grozečo izgubo v smislu priprave na slovo in kasneje podporo žalujočim odraslim, otrokom in mladostnikom po izgubi bližnje osebe v procesu žalovanja.
Predstavnica velenjskega odbora hospic je po predavanju tudi odgovarjala na naša vprašanja. Tako smo dobili veliko koristnih informacij.

Tatjana Pirečnik

 

 

ETERIČNA OLJA


Minulo sredo je v društvu zadišalo po eteričnih oljih vseh vrst. Naučili smo se nekaj o tem kaj so eterična olja, kako se pridobivajo, predvsem pa kakšna je njihova varna uporaba.
Že naši predniki so poznali zdravilne učinke rastlin in iz njih pridobljenih eteričnih olj. V današnjem času prihaja ta uporaba znova v ospredje.
Vedno več ljudi se namreč zaveda, da je uporaba naravnih »zdravil« veliko boljša od sintetično pridobljenih.
Eterična olja pomagajo pri vseh tegobah, ki se nas lotijo. Pri glavobolu, slabosti, virozah, če nam »nagajajo« hormoni, za dvig energije, … Predavanje nam je dalo osnovne informacije, zakaj se eterična olja lahko uporabljajo in na kakšen način. Preden pa jih začnemo uporabljati, se moramo o njihovi uporabi dodatno pozanimati, da bo uporaba res varna in učinkovita.

 

Edita Kos Martinšek

 

 

 

SKRBIMO ZA DOBRO POČUTJE IN KONDICIJO

 

Že v lanskem letu smo veliko časa namenili gibanju, skrbi za zdrav način življenja in dobro počutje. V sodelovanju s centrom za krepitev zdravja, ki deluje v okviru zdravstvenega doma Velenje, smo za naše člane pripravili kar nekaj aktivnosti.
13.2.2020 smo se srečali v telovadnici na bazenu Velenje. To je bilo prvo izmed naših srečanj, ki bodo potekala celo zimo.
Pozdravil nas je kineziolog Matija. Prvo srečanje je bilo namenjeno vajam za ravnotežje in koordinacijo. Najprej smo se ogreli in raztegnili, sledile so vaje po različnih postajah. Osebe z okvaro sluha imajo kar nekaj težav na področju ravnotežja, zato je zelo pomembno, da ta primankljaj krepimo. Na koncu smo se ohladili in slišali nekaj teoretičnih napotkov.
Veseli, da smo naredili nekaj zase smo si obljubili, da se vidimo spet naslednji četrtek.

 

Urška Jakop