DRUŽENJE PRI MILICI IN PEKA LANGAŠEV

INDIVIDUALNE POGOVORNE URICE S TERAPEVTKO NATALIJO SPARK

V našem društvu članom omogočamo individualne pogovorne urice s terapevtko Natalijo Spark, uni. dipl. pedagoginjo in andragoginjo, magistro psihosocialne pomoči ter tolmačko za slovenski znakovni jezik.
Gospa Natalija nas obišče praviloma enkrat mesečno oziroma po predhodnem dogovoru. Pogovorne urice so namenjene vsem našim članom, tako gluhim kot naglušnim osebam, saj pri svojem delu uporablja tudi slovenski znakovni jezik, kar omogoča lažjo in bolj neposredno komunikacijo.
Včasih se v življenju srečujemo z različnimi izzivi, občutki osamljenosti, stresa, tesnobe, žalosti ali drugimi stiskami, ki jih težko premagujemo sami. Pogovor s strokovno usposobljeno osebo lahko pomaga pri boljšem razumevanju lastnih občutkov, iskanju rešitev ter krepitvi duševnega zdravja in dobrega počutja.
Individualni pogovori so zaupni, strokovni in za člane društva brezplačni. Namenjeni so vsem, ki si želijo podpore, razumevanja ali preprosto varnega prostora za pogovor.
Pogovorne urice se izvajajo v okviru programa »Preprečevanje in blaženje posledic osamljenosti«, katerega cilj je izboljševanje kakovosti življenja, krepitev socialne vključenosti ter zmanjševanje občutkov osamljenosti in socialne izključenosti med osebami z izgubo sluha.
Če bi potrebovali psihološko strokovno pomoč z Natalijo ali podporo, pogovor s strokovno delavko Urško, univ.dipl.soc.del., vabljeni, da se oglasite v društvu.

Ne čakajte predolgo in naredite korak zase in svoje dobro počutje.

Helena Medved in Urška Jakop

OHRANJANJE DUŠEVNEGA ZDRAVJA

V sredo, 10. 6. 2026, smo v društvu gostili psihologinjo Saro Brglez iz Centra za krepitev zdravja ZD Velenje. Predstavila nam je zanimivo delavnico na temo duševnega zdravja.

Na začetku predavanja smo se vprašali, kakšno je naše notranje vreme in kaj je tisto, kar nas spravlja v stisko in posledično slabo razpoloženje. Večkrat se moramo ustaviti, si prisluhniti in se vprašati, kako vemo, da smo v stresu. Lahko se kaže v naših mislih, vedenju, čustvovanju ali pa posledice čutimo v telesu.
Nato smo poiskali dejavnosti, opravila in ljudi, ki nam veliko pomenijo, nas razveseljujejo in napolnijo z energijo. Prav to je tisto, kar nam pomaga v težkih situacijah, oblaži slabe občutke in zmanjša stres, ki smo ga deležni.
Člani so na delavnici aktivno sodelovali ter delili svoje občutke in izkušnje. Razmišljali so o slabih in dobrih stvareh, ki jih obkrožajo. Za prihodnji teden pa so pripravili načrt aktivnosti, kot so: določiti eno stvar, ki jo bodo naredili zase, poiskati osebo, na katero se lahko obrnejo za podporo in se lotiti raznih nalog, npr.: hoja, klic prijatelja, obisk sorodnikov, vrtnarjenje, počitek,…
V hitrem tempu življenja, ki smo ga deležni, je takšno predavanje zelo dobrodošlo in trudili se bomo, da našim članom še večkrat ponudimo podobne vsebine.

Helena Medved

O POMEMBNOSTI REDNE VADBE

V sredo, 3. junija 2026, smo v prostorih MDGN Velenje gostili vaditelja Jaka Zajška iz Športnega društva T.E.A.M., ki nam je predstavil pomen rednega gibanja in telesne aktivnosti za ohranjanje zdravja ter dobrega počutja.
Poudaril je, da si je dobro vsak dan vzeti čas za gibanje, čeprav smo pogosto zelo zaposleni in hitro najdemo izgovore. Prevečkrat namreč pozabimo poskrbeti za svoje telo in odlašamo z aktivnostmi, ki bi nam lahko pomagale ohranjati vitalnost in dobro telesno pripravljenost. Delo na vrtu ali gospodinjska opravila, hoja okrog hiše ni dovolj. Potrebno je pozornost nameniti vajam za krepitev mišic.
Poleg zanimivega predavanja smo se preizkusili tudi v nekaj enostavnih vajah, ki jih lahko vsak izvaja sam doma. Naredili smo vajo vstajanja s stola, izvajali vaje za krepitev mišic lopatic, stopanje na prste za izboljšanje ravnotežja in moči nog ter raztezali mišico obračalko glave.
Udeleženci so pridobili številne koristne informacije in praktične nasvete za vključevanje gibanja v vsakdanje življenje. Veseli nas, da bomo sodelovanje nadaljevali tudi v jesenskem času, ko se bomo ponovno družili na vodeni vadbi v telovadnici Športnega društva T.E.A.M.
Zahvaljujemo se Jaku Zajšku za obisk, strokovno predstavitev in spodbudo k bolj aktivnemu življenjskemu slogu.

Urška Jakop

ŠMARŠKI POMLADNI DAN

Na soboto, 30.5.2026, je v Martinovi vasi v občini Šmartno ob Paki potekala prireditev Šmarški pomladni dan. Z veseljem smo se odzvali vabilu občine, da na stojnici predstavimo delovanje Medobčinskega Društva gluhih in naglušnih Velenje.
V okviru prireditve je potekalo tudi snemanje za oddajo Za prijatelje. Vse zbrane je najprej nagovoril župan občine, g. Janko Kopušar.
Prisotnih je bilo še nekaj lokalnih društev in tudi predstavnikov kmetij in raznih drugih lokalnih ponudnikov različnih izdelkov. Sodelovalo je tudi veliko število vinogradnikov, saj je potekala tudi podelitev priznanj najboljšim.
Prav tako je bilo lepo pogledati različna starodobna vozila: avtomobile in motorje članov Društva ljudske tehnike iz domačega okolja.
Prireditev je bila glasbeno obarvana z nastopi različnih pevcev in ekipo mladih glasbenikov.
Kot društvo smo na stojnici predstavili veliko zgibank, brošur, tehničnih pripomočkov in bili na voljo za vprašanja naključnih obiskovalcev.
Kot predsednik društva sem na kratko v nagovoru povedal pomen in delovanje društva.
Obiskalo nas je tudi nekaj naših članov, ki so se družili in nam polepšali dan.
Hvala vsem, ki ste bili del tega dogodka, ki je bil izreden v vseh pogledih.
Na nas pa je, da sodelujemo in pokažemo, da skupaj ustvarjamo lepe trenutke in dogodke.

Predsednik MDGN Velenje
Franc Forštner

DP GLUHIH V ŠPORTNEM RIBOLOVU

SPREHOD OKROG VELENJSKEGA JEZERA

V Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje smo v sredo, 6. maja, organizirali prijeten pohod okoli Škalskega jezera. Člani društva smo skupaj preživeli lepo sredino popoldne, ob sproščenem druženju, pogovorih in rekreaciji.
Škalsko jezero je eno izmed prepoznavnih velenjskih jezer, ki s svojo urejeno okolico in prijetnimi sprehajalnimi potmi privablja številne obiskovalce. Obdano je z naravo in ponuja mirno okolje za sprehode in športne aktivnosti.
Med pohodom smo uživali v lepotah pomladi, svežem zraku in prijetnem vzdušju. Takšna srečanja so za naše društvo zelo pomembna, saj krepijo medsebojne vezi, spodbujajo gibanje ter omogočajo prijetno druženje članov vseh generacij.
Veseli smo, da smo skupaj preživeli lep in aktiven dan, ter se že veselimo naslednjih skupnih aktivnosti.

Urška Jakop

VODENA VADBA V ŠD T.E.A.M.

Jesensko-zimsko obdobje je v Športnem društvu T.E.A.M. zaznamovala posebna oblika vodene vadbe, namenjena osebam z izgubo sluha. Program je bil zasnovan premišljeno in vključujoče, z jasnim ciljem: omogočiti kakovostno, varno in učinkovito telesno aktivnost ter hkrati spodbuditi druženje in aktivno preživljanje prostega časa.
Vadba je potekala redno pod strokovnim vodstvom, pri čemer so bili poudarki prilagojeni potrebam udeležencev. Velik del treningov je bil namenjen vajam za moč, s katerimi so krepili mišice celotnega telesa in izboljševali splošno telesno pripravljenost. Pomemben segment so predstavljale tudi vaje za ravnotežje, ki so prispevale k večji stabilnosti, boljši koordinaciji ter zmanjševanju tveganja za razne poškodbe.
Posebnost vadbe je bila prilagojena komunikacija – uporaba jasnih vizualnih prikazov, demonstracij vaj in drugih načinov sporazumevanja, ki so omogočali učinkovito razumevanje navodil. Udeleženci so tako lahko aktivno sodelovali, napredovali in se pri tem počutili vključene ter samozavestne.
Poleg telesnih koristi je imela vadba tudi pomembno socialno vlogo. Udeleženci so skozi skupne aktivnosti krepili medsebojne vezi, si izmenjevali izkušnje ter na prijeten način preživljali prosti čas v spodbudnem okolju.
Program vodene vadbe v jesensko-zimskem času je tako uspešno združil gibanje, zdravje in druženje ter dokazal, kako pomembno je ustvarjati dostopne športne programe za vse.
Treningi so bili odlično vodeni in z njimi bomo ponovno nadaljevali v jesenskem času.

Jana Maier in Urška Jakop

OKROGLA MIZA NA SREDNJI ZDRAVSTVENI IN KOZMETIČNI ŠOLI CELJE

KO BESEDE NISO DOVOLJ - DELO Z GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI

Dne 18. 3. 2026 je bila na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje okrogla miza, ki smo se je udeležili:
- Bernarda Kokalj, dipl. organizatorka dela in direktorica Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana,
- Katja Kranjc, prof. surdopedagogike in logopedije, učiteljica in tolmačka SZJ,
- dr. Lea Zupan, dr. med., spec. otorinolaringologije iz Splošne bolnišnice Celje,
- Duška Berločnik, tolmačka slovenskega znakovnega jezika,
- Jana Maier, gluha podpredsednica MDGN Velenje.

Prisotni smo razložili pomen komunikacije med zdravstvenim osebjem ter gluhimi in naglušnimi. Sama sem poudarila, da je za nas pomembno, da osebje z nami govori mirno in razločno, brez povzdigovanja glasu in vpitja. Zaposlenim v zdravstvu še vedno primanjkuje znanje in razumevanje oseb z okvaro sluha. V SB Celje imajo na bolniških oddelkih, nad posteljo gluhe osebe obešen znak z ušesom. Tako osebje takoj ve, da je oseba gluha in pravilno govorijo z njo. V ambulantah bolnišnice, na hodnikih in čakalnicah sem videla monitorje na stenah. Pričakovali bi, da bi delovali! Prikazovali naj bi ime pacienta ter številko ambulante, v kateri se mora zglasiti. To bi gluhim veliko pomenilo, ker včasih ne dobijo tolmača. To še vedno manjka v številnih bolnišnicah.

Povedala sem, da je v Avstriji pet ambulant za gluhe, kjer uporabljajo znakovni jezik vsi: zdravniki, sestre, psihologi, socialni delavci… To je za nas v Sloveniji vizija, ki se bo morda uresničila.... vendar se postavlja vprašanje, kdaj? Verjetno bo dolgo trajalo, preden se bo kak študent/ka medicine odločil/a za učenje znakovnega jezika! Enako velja za medicinske tehnike, sestre in ostale.

Tolmačica Duška je razložila pomen tolmačenja v zdravstvu. Dogaja se, da marsikje tolmača odklonijo! Rečejo, da se bodo sami zmenili z gluho osebo; pisno ali govorno. Žal pogosto gluha oseba ne razume vsega. Spodbudila je dijake, naj se učijo kretenj in naj se prijavijo na tečaj, ker bodo gotovo to kdaj potrebovali pri delu.

Ga. Bernarda Kokalj in ga. Katja Kranjc sta razložili težave gluhih in naglušnih otrok, ki se šolajo v zavodu in v slišečih šolah. Šolanje in razvoj izobraževanja napreduje in se ne more več primerjati s časi, ko je bil znakovni jezik prepovedan. Dr. Lea Zupan je veliko povedala o napredku slušnih pripomočkov za gluhe in naglušne. Aktivno sodeluje pri raziskavah o možnih izboljšavah tehnologije.

Ta okrogla miza je bila pripravljena na visokem nivoju. Pripravil in moderiral jo je dijak Lan Lipnik, mentor je bil profesor Peter Čepin Tovornik, dipl. zn., dipl. san. inž.. Zelo je odmevala med dijaki in profesorji. Vidi se, da veliko mladih še vedno ne ve, kako naj komunicira z nami in o naših problemih pri komunikaciji. Ugotavljamo tudi, da bi bilo dobro podobne okrogle mize organizirati še v drugih srednjih in poklicnih šolah. Toliko je šol, kjer bi dijaki morali dobiti o gluhih in naglušnih vsaj nekaj informacij, ker nas bodo vedno in povsod srečevali. Na primer: natakarji, trgovci, policisti... Si predstavljate, da vas zvečer, v temi ustavi policist. Posveti vam v obraz..., ne ve, da ga ne slišiš. Kako bo razumel, da naj umakne luč ter počasi in mirno govori?

Poznamo pregovor - počasi se daleč pride, a mi se moramo vedno boriti in dokazovati ter opozarjati, kaj potrebujemo, kako in zakaj!

Jana Maier

SODELOVANJE NA OKROGLI MIZI

Na okrogli mizi z naslovom Ko besede niso dovolj – delo z gluhimi in naglušnimi, ki je potekala 18. marca, smo osvetlili pomen komunikacije, razumevanja in vključevanja oseb z izgubo sluha v družbo. Dogodek je pripravil dijak zdravstvene nege Lan Lipnik iz 4. b, pod mentorstvom profesorja Petra Čepina Tovornika. Cilj je bil bodočim zdravstvenim delavcem približati izzive dela z gluhimi in naglušnimi ter predstaviti vlogo tolmačenja v zdravstvenem in širšem okolju.

Uvod v dogodek je zaznamovala pesem Ne bodi kot drugi, ki jo je na citrah izvedla Anja Starc iz 1. ktb in nas opomnila, da so razlike med ljudmi dragocene. V zaključku pa smo slišali pesem En poljub, ki je dogodek povezala in obogatila z glasbenim sporočilom.

Sluh je ena ključnih čutnih sposobnosti, ki omogoča sporazumevanje, učenje in zaznavanje okolja. Njegova izguba močno vpliva na kakovost življenja, zato sta preventiva in zgodnje odkrivanje težav izjemnega pomena. Na to opozarjata tudi mednarodni dan gluhih, ki ga obeležujemo vsako leto tretjo soboto v septembru od leta 1958, ko ga je uvedla Svetovna zveza gluhih. Po svetu potekajo številni dogodki za ozaveščanje o življenju, kulturi in jeziku gluhih, s poudarkom na pravici do znakovnega jezika in dostopnosti informacij. Dan spodbuja dialog med gluhimi in slišečimi ter krepi razumevanje in spoštovanje drugačnosti. Svetovni dan sluha, ki je 3. marca, je namenjen ozaveščanju o pomenu sluha in preprečevanju izgube sluha. Poudarja zgodnje odkrivanje težav, dostopnost storitev za gluhe in naglušne, komunikacijske pravice ter tehnologije, ki olajšujejo življenje oseb z okvaro sluha.

Na okrogli mizi so sodelovale strokovnjakinje z različnih področij: Ivana Maier, podpredsednica Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje, Duška Berločnik Kisovec, tolmačica za slovenski znakovni jezik, Lea Zupan, zdravnica specialistka otorinolaringologije v Splošni bolnišnici Celje, Bernarda Kokalj, direktorica Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, ter Katja Krajnc, učiteljica in tolmačka za slovenski znakovni jezik, vodja dejavnosti v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana.

Razprava je ponudila vpogled v zdravstveni vidik, izobraževanje, tolmačenje in vsakdanje življenje oseb z izgubo sluha. Poudarjeno je bilo, da je v zdravstvu jasna in učinkovita komunikacija ključna za varno obravnavo pacienta. Pravočasno prepoznavanje težav in dostop do strokovne pomoči bistveno vplivata na uspeh zdravljenja, še posebej pri otrocih.

V šolskem sistemu bi bilo smiselno uvesti osnovno znanje znakovnega jezika za dijake zdravstvenih programov, kar bi odpravljalo komunikacijske ovire in spodbujalo vključujoče okolje. Napredek tehnologije, kot so slušni aparati, polževi vsadki in drugi pripomočki, omogoča boljšo komunikacijo in večjo samostojnost. Kljub temu se gluhi in naglušni še vedno srečujejo s številnimi ovirami v vsakdanjem življenju – v šoli, na delovnem mestu, v zdravstvu in širši družbi.

Preventiva, ki vključuje redne preglede, zaščito sluha in ozaveščanje, ostaja ključna.

Okrogla miza se je zaključila z mislijo, da komunikacija ni le izmenjava besed, temveč tudi dostopnost, razumevanje in pripravljenost prisluhniti drugemu – tudi takrat, ko besede niso dovolj. Dogodek je udeležencem ponudil dragocen vpogled v svet gluhih in naglušnih ter poudaril pomen gradnje mostov med različnimi načini sporazumevanja.

Lan Lipnik, 4. b
Peter Čepin Tovornik, mentor

PREDAVANJE O PRIPRAVI VRTA