OKVARA SLUHA ŠE NI KONEC ŽIVLJENJA

Najprej sem vse prisotne pozdravil, seveda pa na prireditvi ni manjkal župan omenjene občine, Janko Kopušar. Lepo nas je pozdravil in povedal, da je vesel, da se odpiramo na lokalno raven in da mu je v veselje, da je omenjena prireditev ravno tukaj, saj smo lani v ta objekt vgradili slušno zanko, ki odlično deluje.

Po pozdravu je začela z predavanjem ga. Anita Kastelic iz ORL Ljubljana. Res zanimivo, poučno ter slikovito je povedala, katere preiskave se izvajajo pri njih, kako se ugotavlja sluh pri otrocih, kaj kakšna preiskava pomeni in kako do slušnega aparata. Njeno predavanje je res pritegnilo vse prisotne v dvorani in škoda, ker se ga niso udeležili v še večjem številu. Na koncu predavanja so sledila njej namenjena vprašanja, ki jih je bilo kar nekaj. Slišal sem veliko vprašanj, povezanih s slušnimi aparati in tudi s polževimi vsadki. Ko je zmanjkalo vprašanj, sem se ji zahvalil in predal besedo Adiju, ki je povedal še nekaj več o pravicah pri pridobitvi slušnih aparatov. Zelo lepo je razložil novi zakon ZIMI, ki je sedaj v uporabi in pot do pridobitve tehničnega pripomočka. V zadnjem delu pa je pokazal tehnične pripomočke ter njihovo uporabo in delovanje. Rad bi pohvalil odlično dopolnjevanje in sodelovanje obeh sodelujočih, tako Anite kot tudi Adija v vsem kar sta nam povedala. Sam sem na koncu dogodka dodal nekaj vzpodbudnih misli iz lastnih izkušenj.

Po koncu smo še malo poklepetali ob pecivu in kar nismo mogli narazen, čas pa je hitro tekel. Iskreno se zahvaljujem vsem sodelujočim in seveda tudi upravi Mladinskega centra, občini in obema odličnima predavateljema. Na ta način počasi in vztrajno rušimo tabuje o sluhu, saj je še vedno marsikomu nerodno priznati, da ne sliši dobro, vendar danes to ne sme več biti sramota, kajti vedno več oseb bo potrebovalo slušne aparate in ostale pripomočke in v MDGN Velenje smo pripravljeni vsakemu pomagati z nasveti.

Franc Forštner

PODELITEV TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV V MDGN VELENJE

Vsako zadnjo sredo v mesecu je srečanje samopomočne skupine Barbara. Tako smo  jo v januarju izkoristili tudi za podelitev tehničnih pripomočkov. Prednost so dobili tisti člani, ki do sedaj še nikoli niso tega dobili in pa vsi ,ki nimajo pravice pridobitve na upravni enoti po novem zakonu.

Vsega skupaj je bilo kar nekaj članic in članov, ki so z veseljem prisluhnili meni, kajti informiral sem jih kaj pripravljamo in o čem se pogovarjamo na odboru naglušnih zveze. Seznanil sem jih tudi z aktivnostmi ,ki bodo potekale v društvu. Sledila je podelitev tehničnih pripomočkov vsem po seznamu. Vsem sem zaželel ,da jim dobro služijo in da naj si shranijo garancijske listine ,ter dobro preberejo navodila. Videlo se je zadovoljstvo na obrazih vseh ,veselje in druženje je bilo ta dan popolno. Nekdo mi je rekel ja šele sem včlanil v društvo, pa ste mi že pomagali ja res vam hvala, sem pa ta zvonec res potreboval. Jaz pa se seveda zahvaljujem FIHU in zvezi za pomoč pri tej izvedbi.

Franc Forštner

Rudiju v spomin

V poletnem času, med mojim dopustovanjem me je nepričakovano poklicala naša članica Zofka in me globoko razžalostila z novico, da nas je zapustil Rudi Cerovecki. To ne more biti res, sem rekel svoji ženi, tukaj nabirava za njega »tavžentrože«, za katere naju  je naprosil, sedaj pa ga kar naenkrat ni več med nami. Cvetlice, nabrane zanj bom sedaj odnesel njegovim domačim. Rudi je bil član Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje in član še številnih drugih društev, saj je bil zelo aktiven vsepovsod. Še v prejšnji številki sem pisal o tem, kako dobro nas je vodil na pohod na Tuševo. Rudi se mi je kot človek izjemno usedel v srce, z njim sem se lahko lepo in preprosto pogovarjal prav o vsem. Bil je zelo dober sogovornik, poznal je vse hribe in planine, vse rože ter zelišča, živali in vse kar je povezano z naravo in še marsikaj. Nikoli se nisem mogel načuditi njegovemu širokemu znanju. Njegov obraz je ves čas krasil širok nasmeh, njegovo hojo pa vedno enakomeren, rahlo šepajoč korak. S pogumom nas je vodil po poteh, ki jih je poznal kot svoj lasten žep. Veliko je prihajal predvsem v odbor naglušnih Barbara v našem društvu. Njegove besede so bile vedno skrbno in pametno izrečene, zato smo ga radi upoštevali, saj je vedno predlagal kaj koristnega. Njegov dom krasi ogromno rož in zelenja, vse je skrbno obdelano in urejeno. Rad je bral, križanke reševal, pomagal svoji ženi pri gospodinjskih opravilih, skratka svoje življenje je živel v polnosti, kot le redko kdo.

Rudi, vem, da si v mislih in srcu z nami, zato se ti iz srca zahvaljujem za vse, kar si storil zame in za naše člane. Po tvoji zaslugi je na svetu nekoliko več ljubezni in dobrote, svetlobe in resnice, zato je tvoje življenje imelo smisel. V življenju je pač tako, da ljudje stopijo v naše življenje in nas spremljajo, na neki točki pa nas na žalost zapustijo. Ampak v naših srcih ostajajo za vedno…

Franc Forštner

LETOVANJE V KRANJSKI GORI

Tistega dne, 27. maja smo le pričakovali, da nam bo vreme vsaj malo naklonjeno, pa smo uživali med soncem in dežjem. Kar precej hladno je bilo v Kranjski gori, ko smo okrog poldneva prispeli.
Prijazna upravnica nam je razdelila ključe in kaj kmalu smo se udobno namestile. Restavracija »Livada« nam je pripravila kranjske za kosilo, kar prijale so nam.
Vse do 31. tega, smo se srečevali z vsemi gluhimi, ki so ta termin letovali z nami, na različnih delavnicah, na sprehodih ali pa kar v dnevnem prostoru pri šahu, televiziji in raznih igrah.
V naravi smo spoznavali zdravilne rastline, se sprehajali ob čudovitem jezeru in uživali ob klepetu. Ko smo počivali v sobi, pa so največkrat zapele igle in smo kvačkale ob pogovoru, kavi in uživanju oddiha.
Seveda se vsemu temu udobju zahvaljujemo našemu društvu v Velenju, da nam je to omogočilo.
Najbolj všeč nam je bil sprehod do vlečnice, od koder smo se podali samo do polovice poti na Vitranc, ker po žledu sedežnica še vedno ni delovala, a smo imeli tudi od tukaj lep razgled v dolino.
Dnevi so hitro minili in že je bilo potrebno zložiti stvari v kovčke in odpotovati domov.
Še dolgo se  bomo ob srečanju pogovarjali o tem in svoje lepe občutke shranili v kotiček srca.

Suzić in Atelšek iz Mdgn Velenje

NA ROKOMETNI TEKMI GORENJA

Verjetno v celi Sloveniji vsi poznajo Gorenje,tovarna z gospodinskimi aparati. V okviru nje pa seveda deluje tudi zelo močan rokometni kljub Gorenje Velenje. Ravno od tega kljuba sem dobil vstopnice za brezplačen ogled tekme. Tega darila so najbolj bili veseli mladi iz našega Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenja. Tako smo v soboto popoldne navijali v rdeči dvorani v Velenju.Bila je tekma v okviru državnega prvenstva med Gorenjem Velenje in Mariborom. Tekma je bila zelo dinamična in težka, veliko tekanja in hitrih sprememb. Začetek prvega polčasa je pripadal Gorenju,proti koncu pa so se gostje zelo približali. Drugi polčas je bil res zelo pester,hitrih napadov, preobratov in dobrih obramb obeh vratarjrv je bilo zelo veliko. Vsi smo seveda navijali za domačo ekipo Gorenja. Večkrat sem pogledal po naših članih in videl ,da uživajo v tekmi. Spornih je bilo nekaj situacij predvsem v proti napadih, kjer so se navijači najbolj razburjali. Na koncu so žal domači zaradi slabe koncentracije in slabih izvajanj sedemmetrovk izgubili za en gol. Kljub temu pa seveda razočaranje le ni bilo preveliko,sa je pač tokrat bila ekipa Maribora boljša in je zasluženo zmagala. V športu je pa seveda še kako znan rek, da vedno ne zmaga boljša ekipa. Kot predsednik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenja se ob tem zapisu zahvaljujem upravi rokometnega kljuba in Gorenju za brezplačen ogled te tekme. Hvala vam, naredili ste veliko za nas in pokazali, da vam je mar tudi za osebe z okvaro sluha. Kar veliko oseb z okvaro sluha tudi dela v tovarni v Gorenju in tudi sam sem bil pred leti med njimi. Ta kolektiv je v mojem srcu vseskozi, saj sem v njem preživel veliko let. Zato pravijo enkrat Gorenčan vedno Gorenčan. Ob tem zapisu, še veliko lepih delovnih in športnih uspehov vam želim.

Franc Forštner

VREME

V zadnjem času se veliko pogovarjamo o vremenu.Spomnil sem se moje babice,ki mi je večkrat rekla, če se ljudje nimajo kaj pogovarjati se o vremenu vedno kaj najde. Ja res je zadnje čase je veliko govora o tem, kako nam vreme lahko živlenje kroji usodo in nam marsikaj obrne na glavo. Takšnega vremena kot je bil v zadnem času pa ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Kar nekaj jih poznam in sem se pogovarjal z njimi in vsak je rekel kaj takega pa še ni bilo. Sam sem v teh dneh veliko bil v naravi in gledal kako se vse podira, poka, kako lomi sadno drevje, kako se podirajo močna drevesa bukve,smreke s koreninami vred res kaj takšnega še res nikoli nisem doživel. Ko sem z fotografskim aparatom vse to poslikal, sem šele potem spomnil, kako kruta je usoda, ki nam jo kroji vreme. Tu smo nemočni in narava je res močnejša od človeka. Nekaj zelo starih oseb je povedalo,da tako velikih in hitrih sprememb vremena včasih ni bilo. Res verjamem, da bo treba narediti veliko več za manjše onesnaževanje okolja. Danes že nobeden več ne more nikamor peš ali z kolesom,ne uporabljamo javnih prevoznih sredstev in še marsikaj. Opisal bom kako sem doživljal zadnjo vremensko ujmo oziroma naravno katastrofo cele Slovenije. Žled, sneg, dež in ponovno sonce vse se je zgodilo v praktično tednu dni. Sinova sta ravno praznovala okroglo obletnico in kot se spodobi smo imeli fešto v dolini blizu Žalca. Dobre volje smo se v soboto popoldne odpravili od doma.Takoj ko sem avto postavil iz garaže se posedemo sem že imel zameglene sprednje šipe. Pogledam pa saj dežuje, pa je minus štiri, kako je to mogoče. V hipu je bil avto v ledenem oklepu, večkrat sem potem ustavil, da sem z sprejem za led odstranil vrhnji sloj in tudi avto se je malo ogrel, tako da je bila vidljivost prava. Pot je minila brez posebnosti, fešta je odlično uspela,saj je trajala kar do jutranjih ur nedelje. Sam sem šel prvo pripravit avto za vožnjo, komaj sem odprl vrata,saj je bil žled na njemu debel že cel centimeter. Ja sem se res kar zamislil,pa ja bi že prej lahko šli,samo ko je prijetno in na toplem in je družba prava se nikamor ne mudi. Odpravimo se proti domu, vozim primerno vremenu in v daljavi večkrat opazimo modre luči.Kaj se dogaja, so nesreče ali so dejavni gasilci in to drugo je dobilo takoj potrditev, da so se začela podirati drevesa na cesto. Pripeljem v Šmartno ob Paki, cesta v mojo vas zaprta, odločim, da se peljem naprej,saj lahko dostopim do svojega doma z petih različnih koncev. Proti Paški vasi je bilo polno podrtih dreves,vendar so gasilci že odstranili najbolj nujno,tako da je cesta bila prevozna. Prvo naslednjo pot proti domu nisem zaradi spolskega in neposutega vozišča dokončal,pa še bolje tako,ker tudi tam je že bilo podrtih več kot dvajset dreves in sem se vrnil nazaj na glavno cesto. Ostale so mi še trije dostopi do doma z različnih koncev.Nikjer mi ni uspelo do doma. Kaj sedaj, gremo v hotel Paka spat, samo kako, saj tudi v Velenje ne prideš. Hvala bogu,da je v dolini sorodnik od žene in smo potem tam prespali.Sam sem bil utrujen in ko sem dal polžev vsadek dol sem zaspal kot ubit. Hiša teh je v bližini gozda in žena ter sin z punco so mi pravili, da je ponoči pokalo kot bi kdo z puško streljal in da je bilo bolj malo spanja pa veliko strahu. Zjutraj smo potem popili čaj in kavico in se odpravili proti domu. Po mobitelu smo poklicali vaščane in prijatelje vse ceste so bile neprevozne. Če greš peš domov je nevarnost ravno tako velika kot če se pelješ pa še oddaljenost je bila kar velika.Drevje se še vedno podiralo ravno smo izvedeli ,da lahko iz Lokovice prebijemo domov.Nikoli se mi ni vleklo tistih petsto metrov skozi gozd tako dolgo kot tokrat,pa sem peljal kolikor seje dalo hitro.In res smo imeli srečo,saj je le nekaj minut potem bila zaprta tudi ta cesta. Srečni smo bili ,da smo doma,da ni elektrike se seveda takoj opazi. Kaj sedaj,zakuril sem v centralno.čisto malo,saj tudi črpalka za vodo ki poganja vodo po radiatorjih ne dela. Pripravili smo sveče, baterije in vse kar bomo rabili za ponoči. Tudi voda na pipah je začela čedalje bol slabo teči.kako to smo se spraševali, ja črpalke ne delajo. Popoldan pa se naenkrat posveti ja veselje je bilo,ko je elektrika tu,a le za eno uro in že je ni bilo več. Noč na ponedeljek je bila verjetno najbolj strašna, in vseskozi je pokalo, hreščalo se podiralo. Dogovorili smo z predsednikom vaške skupnosti, da gremo na akcijo odstranjevanja podrtih dreves na občinsko cesto proti Šmartnem ob Paki. Vaščani pravijo tej cesti po peklu.Res je to bil pravi pekel, podrtih je toliko dreves, da je nastala skoraj čistina.Skoraj vsi vaščani so bili dejavni in do poznih popoldanskih ur je bila cesta ponovno prevozna v dolino. Vsa čast gasilcem in vsem, ki priskočijo na pomoč.Moti pa me, da je veliko takšnih ,ki samo pametujejo in niso pripravljeni narediti nič. Elektrika, je še vedno bila problem, se je pojavila in je spet ni bilo,vendar smo imeli kar srečo, ker drugje je ni bilo več dni. Kmalu po tem smo doživeli otoplitve, sonce in že so bile nove nevšečnosti z plazovi in poplavami. Skoraj vsak dan smo poslušali slabe novice iz vseh koncev naše Slovenije. Samo upam lahko, da nam bo vreme v nadaljnem letošnem letu bolj prijazno in naklonjeno. Kot pravijo,za vsakim dežjem posije sonce, vendar bi bilo najbolj prav,da nam bi dež in sonce bila naklonjena čimveč na prijazen način.

Franc Forštner

SPROSTITEV TELESA IN DUHA
PREDAVANJE O KLASIČNI TERAPEVTSKI MASAŽI

Zmeraj nekaj novega, zmeraj nekaj zanimivega...Tudi tokrat smo izbrali zanimivo predavanje in sicer predavanje o klasični terapevtski masaži, ki ga je v sredo izvedla gospa Darja Pajk, dipl.dt, maserka KTM. Pred samim predavanjem pa sta nam dan popestrila igralca Marija in Milan Varžič, s skečem »maser Jaka«.

Kratek povzetek predavanja sledi:

Zgodovina masiranja sega v čase pred našim štetjem. Prvi zapisi izvirajo iz daljnega vzhoda. Z razvojem medicine v Grčiji se začnejo prvi pojavi uporabe v medicinske namene. V srednjem veku uporaba masaže zamre , a doživi nov preporod v letih 1800-1900.
Po letu 1900 fizioterapevtka Gertrude Beard postavi temelje klasični terapevtski masaži.

Kaj je masaža?

Je sistematičen pristop, ki vpliva na izboljšanje telesnih funkcij in jo lahko opišemo kot ročno obdelavo kože in mehkih tkiv telesa.

Masaža ni zdravljenje, njen bistven namen je doseganje sprostitve.

Vsaka vrsta masaže ima lahko terapevtski učinek, nujno je da se izvaja smiselno in da jo izvaja kvalificiran terapevt.
Pri izvajanju masaže se je nujno zavedati, da je ne smemo izvajati v določenih stanjih in da moramo poznati anatomijo in fiziologijo človeškega telesa.

Pri masaži se uporabljajo razna terapevtska masažna olja, ki so običajno kombinacija rastlinskega in eteričnega olja, ki blagodejno vpliva na telo. Olja niso lepljiva in se vpijajo v kožo, le ta posledično postane voljna in mehka.

Potek masaže…

Običajno traja od 45-60 minut, v prijaznem, sproščenem, toplem prostoru. Vedno poteka v nekem nežno prehodnem zaporedju, od nog do glave, z obeh strani telesa. Pomembno je da se stranke prepustijo in popolnoma sprostijo.

Predavanje je gospa Darja popestrila tudi s prikazom, ki je najbolj ugajal gospe Ružici Lukenda, ki se je znašla v vlogi prostovoljke za prikaz.
S seboj pa je prinesla tudi zvočno posodo, ki oddaja zvok in vibriranje, ki ga lahko začutijo tudi gluhe osebe.

Metka Rednak Glažar

PROGRAM OB KULTURNEM PRAZNIKU

V sredo, 12. februarja smo udeleženci začetnega tečaja slovenskega znakovnega jezika pripravili bogat kulturni program za vse člane društva MDGN Velenje. Darja nam je pripravila zanimiv humorističen program, ki smo se ga naučili kretati, nekajkrat pa smo zadevo skupaj z Darjo tudi vadili in se medtem veliko hecali. Na dan nastopa smo bili vsi malo nervozni, vendar nas je trema kar hitro minila, saj je vse potekalo po načrtih. Najprej smo kretali tekst, povezan s slovenskim kulturnim praznikom in našim največjim pesnikom, Francetom Prešernom. Sledil je zabaven kviz na to temo, kjer so se udeleženci razdelili v dve skupini in spretno odgovarjali na vprašanja, ki smo jih zastavljali. Prireditve se je udeležilo približno 30 članov društva, ki jim je bil naš program zelo všeč. Med programom smo presenetili tudi našo Darjo in ji v zahvalo za ves trud poklonili darilce, ki se ga je zares iskreno razveselila. Po programu smo se okrepčali s kozarčkom pijače in pa z madžarsko jedjo langoš, ki jo je pripravil Arpad. Vesela sem, da je naš program tako lepo uspel in upam, da se bodo takšne prireditve izvajale tudi v prihodnje.

Ana Glamočak

PREDAVANJE PREDSTAVNIKOV WIDEXSA V NAŠEM DRUŠTVU

Naglušna skupina Barbara se v medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje sestaja v zadnjem času tretjo sredo v mesecu. Že spomladi smo se pogovarjali,da bi organizirali srečanje z predavanjem o slušnih aparatih in izvedbo mini servisa. Obljubil sem , da bomo to izvedli do konca leta. Tako sem navezal kontakt z gospo Katjo Capuder in ona mi je nudila vso pomoč in podporo pri tej izvedbi.Tako je bila sreda triindvajsetega oktobra tisti dan ko je v našem društvu bilo res veliko naglušnih članov. Nekatere sem videl prvič in res se je izkazalo, da se tudi naglušni člani želijo informirati in biti na tekočem z vsem kar jih zanima o teh stvareh.Po pozdravnem govoru mene je Franci Urankar predstavil prvo kje je sedež Widexsa, da so v Sloveniji prisotni že od vsega začetka.Prav tako je povedal, da so slušni aparati Widexs zelo kvalitetni in sledijo vsej najnaprednejši tehnologiji. Kako so izgledali slušni aparati nekoč in danes,kako so sestavljeni, kako jih je potrebno paziti, čistiti in še marsikaj zanimivega so člani izvedeli.V sosedni sobi je potekal mini servis, pregled slušnih aparatov, zamenjave vrvic, zunanje čiščenje in pregled ušes. Serviser Jušič Luka je imel polne roke dela, zamenjal je nešteto dotrajanih vrvic, pregledal slušne aparate, jih na zunaj očistil pogledal v uho in se posvetoval z vsako osebo. Pri svojem delu je bil zelo prijazen in vsem tudi svetoval jim dal napotke in na koncu tudi vso literaturo ki jo je imel na razpolago. Videlo se je ,da so člani bili zelo zadovoljni in srečni posebej, ker se tudi za njih dogaja v našem društvu veliko zanimivega. Vsak pa je še posebej bil presenečen, ker je dobil komplet baterij za svoj aparat .Tudi gluhi člani so z zanimanjem sledili vsemu kar se je dogajalo, saj jim je tolmačka Duška vse prevajala. Na koncu je bilo vprašanj res veliko in predavatelj Franci je bil presenečen kolikšno zanimanje je med osebami ,ki uporabljajo slušne aparate. Vesel sem, da je tudi ta prireditev v našam društvu odlično uspela. Ob tem zapisu pa se zahvaljujem obema predstavnikoma Widexsa in tudi njihovemu vodstvu za izvedbo in vso strokovno pomoč. Končal bom z besedami, ki jih je izrekel naš član: Kar bolje se počutim, ko sem prišel danes v vaše društvo, izvedel sem veliko novega, zamenjali so mi cevko na slušnem aparatu, pa še darilo sem dobil, res vam hvala. Tako sva skupaj z tajnico bila vesela, da pomagamo in se trudimo po svojih najbolših močeh, da so vse osebe z okvaro sluha enako obravnavane in deležne pomoči ki jo rabijo. Upam da bomo še organizirali takšno prireditev drugo leto. Še enkrat pa se iskreno zahvaljujem Widexsu za vse kar je naredil za naše društvo in to brezplačno.

Franc Forštner