MEDNARODNI DAN GLUHIH V MURSKI SOBOTI

Sobota, 17.9.2016 je bila za gluhe in naglušne poseben dan. To je dan, ki opozarja na nevidno invalidnost – gluhoto. Na ta dan so se gluhi in naglušni iz cele Slovenije zbrali, se družili in se udeležili slavnostne prireditve, ki jo je letošnje leto organiziralo Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota.

Člani MDGN Velenje smo se zbrali ob 7.uri pred društvom in se odpravili na pot proti Murski Soboti. Polni pričakovanj in dobre volje, smo okoli 9.30 prispeli na cilj. Tam nas je pričakal naš vodič s katerim so se člani odpravili na ogled Slovenske ulice, Trga svobode, Evangeličanske cerkve, mestnega parka ipd. Za predsednike in sekretarje je v tem času potekal sprejem pri županu Mestne Občine Murske Sobote, dr. Aleksandru Jevšku.

Ob 11. uri je sledila Slavnostna akademija, kjer so se s svojimi točkami predstavili pevka Dorina Gujt, gledališka skupina DGNP MS ŠTRK in Valerija Škof. Celotno slavje je bilo prepleteno z nagovorom Ignaca Jakopina, predsednika DGNP MS, nagovorom Mladena Veršiča, predsednika ZDGNS, nagovorom dr. Aleksandra Jevška, župana MO Murska Sobota in nagovorom dr. Anje Kopač Mrak, ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Slavnostna akademija je bila zelo lepo in skrbno pripravljena. Po prireditvi smo se odpravili na ploščad pred galerijo. Tam smo se malo okrepčali v bližnji kavarni, nato pa smo se odpravili proti hotelu Diana, kjer nas je čakalo kosilo in druženje ob glasbi. Po kosilu je bil čas za voščila Društvu gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota za lepo organiziran Mednarodni dan gluhih in častitljivo 60. letnico njegovega uspešnega delovanja. Za predsednike in sekretarje 12 društev so bila pripravljena spominska darila, ki so jih pripravile članice njihovega društva. Sledila je zabava do poznih večernih ur. Organiziran je bil tudi srečelov, kjer je bila vsaka srečka dobitna in je prinašala bogate nagrade. V Velenje smo se vrnili ob 22.uri.

Bil je lep in pozitiven dan, za kar se iskreno zahvaljujemo Društvu gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota hkrati pa še enkrat izrekamo čestitke ob 60. letnici delovanja.

Janja Krajnc

Sobotno jutro je bilo deževno, vendar pa smo izletniki bili dobre volje, saj je bil naš dan. Podali smo se na pot proti Murski Soboti, saj so letos bili oni organizatorji tega za nas pomembnega dne. Bolj smo se bližali cilju, manj je deževalo, na cilju pa je že sijalo sonce za dobrodošlico. Pričakali so nas vodiči in nas popeljali na ogled po mestu, ki je zares lepo. Po ogledu mesta pa smo bili deležni čudovitega programa, ki so ga pripravili domačini. Člani vseh društev Slovenije so bili zelo zadovoljni. Malo smo bili že utrujeni od vseh vtisov in dogodkov, pa smo si pred kosilom privoščili še kavico. Bil je čas za kosilo, morali smo iti v hotel Diana, kjer je bil tudi zabavni del. Igrali so nam Okrogli muzikanti, večina je z veseljem zaplesala. Ko je bilo pa najboljše, smo morali žal domov. In menda smo tudi prvič presenetili svojega predsednika Franca, saj smo vsi bili na avtobusu in ni nikogar rabil iskati.

Skratka, če zaključim je bila to prelepa sobota za vse, ki smo bili na proslavi, organizatorjem pa lahko rečemo samo hvala, zares so se potrudili.

Milica Krašovec

TEMATSKO PREDAVANJE O ZELIŠČIH, 7.9.2016

V sredo, 7.9.2016, smo se člani društva zbrali v prostorih društva ob 17. uri, da bi poslušali zelo poučno in zanimivo predavanje o zeliščih. Predaval je predsednik Društva zeliščarjev Velenje, gospod Zvonko Skrt. Predavanje se je pričelo s pozdravom predsednika društva, ki se je vsem zahvalil za udeležbo in med nami pozdravil predavatelja in njegovo soprogo. Gospod Zvonko je s seboj prinesel zvrhano košaro sezonskih zelišč, katere je razporedil po mizi. Med njimi smo prepoznali citronsko meliso, meto, črno kumino, ameriški slamnik, divji česen, rožmarin, kraški šetraj, dobro misel, šentjanževke in še mnogo drugih. Predstavil nam je vsako rastlino posebej in nam povedal o njihovih učinkih in uporabi. Opozoril je, da je pri uporabi zelišč potrebno upoštevati tudi mnenje osebnega zdravnika. Predavanje smo zaključili z izvrstnim čajem, ki smo ga pripravili iz šopka izbranih zelišč. Gospodu Zvonku in njegovi soprogi se iskreno zahvaljujemo za poučno in zanimivo predavanje, gospe Duški Berločnik pa za tolmačenje v slovenski znakovni jezik.

Janja Krajnc

Več fotografij ...

DRŽAVNO PRVENSTVO GLUHIH V ODBOJKI NA MIVKI, 27.8.2016

V soboto, 27.8.2016, smo se ob 7.30 zbrali pri igrišču za odbojko na mivki. Tekmovanja se je udeležilo 13 dvojic iz DGN Celje, DGN Podravje Maribor, DGN Severne Primorske, DGN Ljubljana in MDG Ljubljana.  Tekmovalce so po predvajanju slovenske himne pozdravili predsednik našega društva Franc Forštner, podžupanja MOV ga. Breda Kolar in tehnična delegatka Športne zveze gluhih Sabina Hmelina, ki je skupaj s sodniki predstavila pravila in potek tekmovanja. Tolmačila je Polona Dobnik.
Po uvodnem nagovoru se je pričelo tekmovanje, kjer so sodniki Silvo Štrigl, Mihai Turku in Klemen Hrastovec pozorno spremljali vsak gib tekmovalcev. Celotno dogajanje je potekalo brez večjih težav in veseli smo, da ni bilo nobenih resnih poškodb tekmovalcev. Ko je bilo tekmovanje končano, smo se dogajanje preselili v prostore Restavracije Jezero, kjer nas je pričakalo odlično kosilo.

REZULTATI ŽENSKE DVOJICE
1. Maja Kuzma, Jelena Bolšedonova (MDG Ljubljana)
2. Daša Peperko, Deja Peperko (DGN Celje)
3. Sabina Radovanovič, Gordana Škof (DGN Celje)
4. Saša Durn, Manca Peroci (DGN Severne Primorske)
5. Valerija Škof, Saška Cafuta (DGN Podravja Maribor)
6. Tina Strel, Jasmina Mihelj (DGN Severne Primorske)

REZULTATI MOŠKE DVOJICE
1. Aleš Škof, Shkelzen Dacaj (DGN Podravja Maribor)
2. Uroš Prinčič, Tomi Strel (DGN Severne Primorske)
3. Jan Orešnik, Miha Jakofčič (DGN Ljubljana)
4. Marko Šmid, Jurij Šmid (DGN Celje)
5. Agim Mersini, Žiga Bedenik (DGN Podravja Maribor)
6. Matej Prinčič, Jurij Koderman (DGN Severne Primorske)
7. Matjaž Jelnikar, Jelenko Banovič (DGN Celje)

Vsem tekmovalcem se zahvaljujemo za udeležbo, vsem prejemnikom medalj pa iskreno čestitamo za dosežek.

Prijazen pozdrav,

Janja Krajnc
Sekretarka MDGN Velenje

DRUŽABNO SREČANJE ČLANOV S PIKNIKOM

V soboto, 13.8.2016 smo se člani MDGN Velenje ob 10.uri zbrali na piknik lokaciji Pri Dobniku v Velikem Vrhu. Najprej smo pomalicali in si nabrali moči, potem pa so sledile šaljive Igre brez meja. Zbrali smo 4 ekipe po 5 članov: Pisančki, Rozeki, Zelenčki in Rdečki. Pomerili so se v metanju škornjev, metanju na koš, podajanju vodnih balonov, ipd. Vzdušje je bilo vseskozi sproščeno, veliko je bilo smeha in dobre volje. Med igrami smo naredili kratek premor za popoldansko malico, nato pa nadaljevali z igrami. Po končanih igrah smo preračunali rezultate in podelili praktične nagrade vsem štirim ekipam. Druženje so nam popestrili tudi naši muzikantje. MDGN Velenje se zahvaljuje vsem udeležencem za zabavne trenutke in lepe spomine! Nasvidenje do naslednjič!

Janja Krajnc

Ker se radi družimo, smo gluhi in naglušni spet imeli lep piknik. Franc vedno poskrbi za vse podrobnosti in malenkosti, le v enem ga pa ženske prekosimo, namreč on ne peče peciva. Imamo kar nekaj zelo pridnih žensk, vedno si vzamejo čas in kaj spečejo. Tako je miza polna dobrot. Pa da ne bi tisti, ki ste ostali doma mislili, da smo samo jedli, ne ne. Zelo domiselne igre je Franc pripravil. Lahko smo vsi sodelovali. Nekaj jih je ostalo pri mizah, saj smo potrebovali tudi take, da so se nam smejali in mi z njimi, igre so bile namenjene smehu in sproščanju nikakor pa ne tekmovanju. Ne morem pa si kaj, da vam ne bi povedala, ena skupina smo bile same ženske, vse ostale skupine pa mešano. Boste rekli, pa kaj, res nič takega ni, vendar smo se borile kot levinje, pa ne za zmago, temveč da pokažemo sebi in drugim da, zmorejo tudi ženske. Franc je rekel dobre ste, bile smo prve od štirih skupin. Moram povedati, da smo se res imeli lepo v prelepi naravi, čisto smo se sprostili in uživali. Seveda je v tem stresnem tempu vsakdanjega življenja to zelo pomembno in potrebno. Zato prosim vse člane, da se udeležijo v čim večjem številu takšnih dogodkov, pa lepo prosim ne iščite izgovorov, samo pridite in uživajte, v soboto je bil zraven tudi gospod ki jih šteje 91 let, pa ne da je bil samo tam, tudi pri igrah je sodeloval. Zelo pohvalno koliko volje ima.
Franc, hvala ti v našem imenu za tvoj trud in prosti čas ki ga porabiš za nas. Z veseljem pa že čakamo na naslednje druženje.

Milica Krašovec

Več fotografij: SLIKOVNA GALERIJA

80. ROJSTNI DAN

V našem društvu so srede namenjene medsebojnemu druženju. Sreda, 13.7.2014, pa je bila prav posebna. Zbrane člane je presenetila družina Dobnik, ki je pripravila pogostitev ob okrogli 80.obletnici rojstva našega častnega člana Avgusta Dobnika. Obiska smo bili zelo veseli, saj se zaradi zdravstvenih razlogov ne vidimo pogosto. Zakonca Dobnik sta zelo pozitivna, srčna in kreativna. V preteklosti sta zelo rada prihajala v društvo, sedaj pa žal redkeje. Iz tega razloga sva ju nedavno nazaj s predsednikom Forštnerjem obiskala na domu, kjer sta naju sprejela z veliko mero dobre volje in veselja.
Sreda, 13.7.2016, je bila zaradi ponovnega snidenja obarvana v radost in veselje. Skupaj smo malo poklepetali in uživali ob dobrotah, ki so jih Dobnikovi pripravili za nas. Sledilo je tudi sladkanje z domačo torto, ki jo je pripravil Avgustov sin Matej. Bila je odlična! V imenu vseh prisotnih se družini Dobnik iskreno zahvaljujem za tako lepo presenečenje, Avgustu pa želimo vse najboljše ob njegovi okrogli obletnici!

Prijazen pozdrav,
Janja Krajnc

Sporočilo za medije

Minilo je 20 let od prve vstavitve polževega vsadka

Ljubljana, 23. junij 2016 – Letos je minilo 20 let od prve vstavitve polževega vsadka na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana in v Sloveniji nasploh. Prva dva posega so opravili leta 1996 pri odrasli osebi in pri otroku. Od marca 1996 do marca 2016 je bilo implantiranih 290 bolnikov, od teh 12 obojestransko, dve tretjini predstavljajo vstavitve pri otrocih. V lanskem letu so opravili 26 vstavitev, na kliniki pa načrtujejo, da bodo v prihodnje lahko opravili več kot 26 vstavitev polževega vsadka letno.

Kohlearni vsadek je naprava, ki posnema delovanje notranjega ušesa in prenaša zvočno informacijo s pomočjo električnega toka neposredno v slušni živec. Razvoj take naprave, kohlearnega vsadka (polževega vsadka) sega v 60. leta, ko so v Franciji vstavili gluhemu v uho bakreno žico in z električnim tokom dražili končiče slušnega živca. Rezultati so spodbudili raziskovalne skupine, v kateri so bili elektroinženirji, fiziki, zdravniki, fonetiki, jezikoslovci, psihologi, surdopedagodi. V naslednjih desetletjih so napravo izpopolnili.

Rehabilitacijski postopek po vsaditvi pripomore k prepoznavanju in razumevanju zvokov iz okolja in tudi govora. S tem pripomočkom ne moremo pomagati vsem gluhim, predpogoj je ohranjeno delovanje slušnega živca in osrednjih slušnih poti. Poleg tega je pomembna tudi motiviranost posameznika in podpora družine. Zato so pred operacijo potrebne številne preiskave in sodelovanje različnih strokovnjakov.

Izbira primerne osebe za vstavitev polževega vsadka ni lahka in zahteva številne preiskave in testiranja posameznika

Na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana so leta 1992 osnovali delovno skupino, v kateri so bili strokovnjaki iz področij avdiologije, nevrofiziologije, elektrotehnike, ušesne kirurgije, rentgenologije, logopedije, surdopedagogike, foniatrije, psihologije. Na osnovi vseh ustreznih preiskav in testiranj pri osmih gluhih osebah (od tega eden otrok), so opravili tonski avdiogram, kalorično testiranje delovanja vestibularnega ustroja, oceno sporazumevanja s pomočjo slušnega aparata, oceno govora, oceno motiviranosti posameznika in svojcev, oceno psihologa in upoštevali zdravstveno stanje posameznika, so tako izbrali 32 let starega bolnika in 5-letnega dečka ter jima leta 1996 opravili prvo vstavitev polževega vsadka.

Prof. dr. Irena Hočevar Boltežar, dr. med., predstojnica Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana je izpostavila poleg vsega ostalega tudi znanstveno-pedagoški vidik, kajti ekipa, ki je leta 1992 vpeljala ta program vstavitve polževih vsadkov poskrbela za kakovostne naslednike, ki bodo program peljali naprej, ga še nadgrajevali, saj je volja velika. »Ovirajo pa nas finančne možnosti, saj smo od tega, koliko vsadkov lahko vstavimo, odvisni od plačila ZZZS. Lansko leto smo jih vstavili 26, letos pa upamo tudi na kakšno višjo številko,« je še dodala.

Doc. dr. Saba Battelino, dr. med.,vodja otokirurške in avdiovestibulološke dejavnostina Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana pa je dejala: »Zahvaljujem se prvotni ekipi, da so me kot mlado specializantko vključili v ta timski projekt. Z veseljem sem sodelovala takrat in ponosna sem na vse uspehe, na vse paciente, ki smo jim v teh dvajsetih letih pomagali (prb. 290-tim) pacientom in zavedam se, kako pomembno je da gradimo zaupanje že pri starših, da spoznajo pomen zgodnjega odkrivanja, diagnosticiranja in vstavitve slušnih vsadkov, ker jim s tem omogočimo hitro, kakovostno vključitev v normalno družbo in življenje. V UKC Ljubljana, na naši kliniki s pomočjo operacije vstavimo slušni vsadek že 10. do 11. mesečnim otrokom. Zavedati se moramo, kako pomembna je zgodnja rehabilitacija. Saj je okno razvoja govora in sluha pri njih največji, potem pa se komunikacijsko okno zapira. Zaupajo nam tudi gluhi, tako da zelo dobro sodelujemo z Zvezo gluhih in naglušnih, ker se vedno bolj zavedajo, da je gluhim socialna nota onemogočena. Najbolj smo pa veseli, ko vidimo zadovoljne in srečne starše.«

Prof. dr. Miha Žargi, dr. med., ki je zasnoval prvo ekipo in bil dolgoletni predstojnik Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljanaje povedal, da je ponosen, ker so takrat, daljnega leta 1996 lahko nekoga, ki ni slišal, presadili v svet slišečih. »Projekta smo se lotili z veliko spoštljivostjo, saj ni bilo nikakršnih izkušenj, želeli pa smo, da ga izpeljemo brez napak.«

Pri samem postopku od zgodnje diagnostike do pooperativne rehabilitacije ne smemo pozabiti tudi na pomembno vlogo timskega dela psihologov, defektologov, avdiologov, foniatrov, ki vsakodnevno spremljajo posameznike, ki imajo polževe vsadke, da so z njimi v vsakodnevnem stiklu in da skrbijo za pravilno spremljanje razvoja otrok in odraslih.

Prioriteta pri programu vstavitve slušnih vsadkov so seveda otroci, ki se jih v Sloveniji rodi od 18 do 20, vendar pa vstavljajo vsadke tudi odraslim in tudi starejšim ljudem, ki zaradi različnih vzrokov izgubijo sluh.

Prvotna ekipa, ki je leta 1992 začela z razvojem programa in leta 1996 opravila prvo vstavitev polževega vsadka:

• predstojnik prof. dr. Miha Žargi, dr. med., višji svetnik
• vodja otorkirurške dejavnosti: prim. Janez Zupančič, dr. med.
• otokirurška ekipa: doc. dr. Anton Gros, dr. med., prim. Boštjan Lavrenčak, dr. med., doc. dr. Saba Battelino, dr. med.
• vodja avdiologije: prim. Smilja Černelč, dr. med.
• avdiolog: doc. dr. Jagoda Vatovec, dr. med.
• vodja foniatrije: prof. dr. Zora Radšel, dr. med., prof. dr. Ireno Hočevar Boltežar, dr. med.
• psiholog: Ciril Novak, univ. dipl. psih.

Ekipa, ki nadaljuje s programom in ga še nadgrajuje in izpopolnjuje:

• predstojnica: prof.dr. Irena Hočevar Boltežar, dr. med., svetnica
• vodja otokirurške in avdiovestibulološke dejavnosti: doc. dr. Saba Battelino, dr. med.
• otokirurška ekipa: doc. dr. Saba Battelino, dr. med., asist. Klemen Jenko, dr. med., Iztok Fošnarič, dr. med.
• klinični defektolog: asist. Mateja Božič, spec. klin. logoped., Anita Katelic, spec. klin. logoped.
• glava inšturmentarka klinike: Ksenija Ceglar, dipl. med. sestra.

Služba za odnose z javnostmi

OBISKI ČLANOV MDGN VELENJE PO TERENU

V četrtek, 30.6.2016, sva se s predsednikom Francom odločila, da obiščeva člane društva, ki zaradi različnih razlogov ne morejo več prihajati v društvo. Ob 8. uri zjutraj sva se najprej podala na pot po Velenju. Najprej sva želela obiskati zakonca Škerlin, ki pa nista bila doma, zato sva se odločila, da ju bova obiskala kasneje. Nato sva se odpravila v Dom za varstvo odraslih Velenje. Tam sva obiskala aktivnega člana Glušič Ivana in Štrbenk Emila. Gospod Emil je s svojo soprogo najprej živel v Družmirju. Zaradi ugrezanja celotnega področja, so se morali preseliti v Slatine (Občina Šmartno ob Paki). Ker je soprogo Angelco v februarju 2015 zadela kap, se je odločil, da bo z njo odšel v dom. Tako sta znova postala Velenjčana. Obiska so bili vsi zelo veseli. Povedali so, da so z domom zelo zadovoljni in da je zanje lepo poskrbljeno. Zadovoljna in dobre volje sva se odpravila proti Paški Vasi, kjer sva Hudej Ivana zalotila na njivi med okopavanjem bučk in murk. Zelo se naju je razveselil in nama povedal, da zaradi poletne vročine vrtnari v dopoldanskem času. Obisk je bil malce krajši, saj ga nisva želela preveč motiti pri delu. Z obiskom sva presenetila tudi našo članico Ano Glamočak, ki je pred mesecem in pol povila sina Urbana. Malo smo poklepetali ob borovničevem soku, nato pa sva se odpravila proti Gornjemu Gradu, na domačijo družine Pahovnik. Domačija je precej odmaknjena, na samem na hribčku sredi gozdov. Cesta je zelo ozka, zato moram pohvaliti našega predsednika za odlično vožnjo. Na domačiji sva se zadržala malce dlje, saj sta nama gospe, ki živita na domačiji, imeli veliko za povedat. Gospa Frančiška, ki je dopolnila 89 let, je povedala, da so v kratkem času izgubili dva družinska člana. Pripovedovala je tudi o življenju na domačiji, kako težko je opravljati moška dela na kmetiji in zdravstvenih tegobah. Naše druženje mi bo ostalo v lepem spominu. Pot sva nadaljevala na domačijo Tominšek Marije, kjer sva izvedela, da je zaradi bolezni odšla v Center starejših Gornji Grad. Ker v tem domu biva tudi Janez Lojen, sva se odločila, da se odpraviva tudi tja. Gospa Marija je žal zelo bolna, zato sva jo na kratko pozdravila. Z Janezom pa smo pred domom malo poklepetali o letovanju v Kranjski Gori in življenju v domu. Na poti nazaj proti Velenju sva presenetila našo sekretarko Urško, ki je v pričakovanju veselega trenutka. Spotoma nazaj sva se ustavila še pri zakoncih Dobnik, ki sta častna člana društva.. Obiska sta se zelo razveselila. Povedala sta nama o zdravstvenih težavah. Kasneje se nam je pridružila tudi njuna hči.  Ko sva prispela nazaj v Velenje, sva se na kratko oglasila še pri zakoncih Škerlin, ki sta se malo pred tem vrnila domov. Obiske sva zaključila ob 17.uri.
Za vse člane, ki sva jih obiskala, sva imela manjše pozornosti. Tistim, ki živijo v socialni stiski, pa sva podarila paket hrane. Namen teh obiskov je biti v stiku s člani, ki ne morejo prihajati v društvo, se z njimi malo pogovoriti, jim po potrebi pomagati, predvsem pa jim prinesti nasmešek in dobro voljo.
Ta dan mi bo ostal v zelo lepem spominu. Ne bom pozabila topline, srčnosti, nasmehov in veselja, s katerimi so naju sprejeli. Upam, da se kmalu spet vidimo.
Če komu lahko vsaj malce polepšaš dan, tvoja pot ni bila zaman. Skrivnosti so v majhnih stvareh, lepih rečeh in sreči, ki jo prineseš nekomu  in mu polepšaš dan.

Z lepimi pozdravi,
Janja Krajnc

SREČANJE GLUHIH IN NAGLUŠNIH SAVINJSKE REGIJE NA ROGLI, 25.6.2016

Bilo je lepo sobotno jutro. Z avtobusom smo se odpeljali proti Rogli, kjer smo imeli srečanje gluhih in naglušnih iz Slovenskih Konjic, Celja in Velenja. To je bilo naše prvo takšno srečanje. Seveda pa je treba povedati tudi zakaj so se naši predsedniki odločili, da bo tako. Davnega leta 1948 je bilo glavno društvo Savinjske regije v Celju. Ker so člani, ki niso bili iz Celja imeli težave zaradi oddaljenosti, saj takrat ni bilo lahko dobiti prevoz, pa tudi časa ni vedno bilo, so se v Velenju odločili, da se odcepijo od Celja ter ustanovijo svoje društvo, tako je tudi bilo leta 1963. Malo več časa je trajalo, da so se tako odločili tudi v Slovenskih Konjicah, in sicer leta 2001.Tako je vsako društvo šlo po svoji poti, ter pridobivalo svoje člane, pa vendarle smo ostali tesno povezani med seboj. Zato je bilo tudi današnje srečanje dokaz, da je temu res tako. Organizator je bilo društvo Slovenskih Konjic. Ker je njim Rogla najbližje, so to izkoristili in rezervirali piknik prostor v prelepi naravi. Seveda pa brez tekmovanja ni šlo. Zelo dobro so pripravili razne športne igre. Domače društvo in seveda Celjsko je bilo v veliki premoči, saj so imeli v svojih vrstah kar veliko mladih, mi iz Velenja smo žal mlade imeli doma. Pa vseeno je bilo lepo sodelovati, saj so tudi naši starejši člani pokazali, da niso kar tako. Čeprav smo osvojili tretje mesto, smo bili ponosni tudi na to. Kot rečejo, ni važno zmagati važno je sodelovati in mi smo sodelovati zaradi druženja, nobeno društvo pa ne zaradi  zmage. Čestitke gredo Celjskemu društvu za prvo mesto in seveda za osvojeni prehodni pokal. Naslednje leto nam bodo oni organizirali srečanje in s tem dali možnost, da pokal osvoji drugo društvo, ampak kot že rečeno, to ni cilj srečanja temveč druženje in tega se že zdaj veselimo. Mi v Velenju pa si srčno želimo, da naslednje leto gredo tudi mladi z nami, saj je to bolj namen, da se spoznavamo med seboj, se razvijajo nova poznanstva, morda se rodi tudi kakšna ljubezen, seveda pa teh možnosti nihče ne dobi če ostane doma.
Proti koncu našega druženja nam je tudi vreme malo zagodlo. Kljub temu nas to ni nič kaj dosti oviralo, saj smo bili v dobri družbi in zelo dobre volje. Na poti proti domu pa je tudi naš član Franc Jurko zelo pridno igral harmoniko, tudi zapeli so tisti najbolj pogumni, ni pa potreboval poguma Andrej Lesnjak, saj je pel kot slavček. Prehitro je bilo poti konec, bili smo že doma. Upam da bo na naslednjem druženju spet pel, imamo kar nekaj skritih talentov v društvu samo da jih najdemo pa bo spet veselo.

Milica Krašovec

PREDAVANJE O ZOBEH, 8.6.2016

V sredo, 8.6.2016, smo se člani društva zbrali v prostorih društva ob 17. uri, da bi poslušali zelo poučno in zanimivo predavanje o zobeh in boleznih ustne votline. Predavala je zobozdravnica Tadeja Lesnjak Cizej, dr. dent. med. Predavanje se je pričelo s pozdravom predsednika društva, ki se je vsem zahvalil za udeležbo in med nami pozdravil predavateljico. Povedala nam je nekaj o zgodovini zobozdravstva. Kar se nam je zdelo zelo zanimivo je bilo odkritje arheologov, ki so na območju Črnega Kala našli 6500 let staro plombo iz čebeljega voska. Druga zanimivost, ki so jo našli arheologi po svetu je bila prva zobna proteza iz dobe Etruščanov. Etruščani so za izdelavo zobnih protez uporabljali zobe umrlih, ki so jih povezali z zlato žico. V nadaljevanju nam je predavateljica predstavila sestavo zob in bolezni, ki jih lahko prizadenejo. Poudarila je, da je za zdrave zobe in zdravo ustno votlino pomembna predvsem higiena ustne votline že od prvega mlečnega zobka, ki otroku zraste pri približno 6. mesecih starosti. Če so bili mlečni zobki prizadeti s kariesom, potem je veliko tveganje, da se okužba prenese na stalne zobe. Izvedeli smo tudi, kako pomembna je skrb za zdrave dlesni. V zadnjem delu predavanja nam je pokazala fotografije iz ordinacije in predstavila nadomestke zob, kot so implantati, zobni mostički in zobne proteze. Člani so imeli tudi nekaj vprašanj, na katera so dobili tudi odgovore. Predavateljica Tadeja nam je po zaključenem predavanju razdelila darilca sponzorjev: zobne ščetke, ustne vodice in zobne paste. Člani smo ji zelo hvaležni za uporabna darilca in za vse koristne informacije.
Zahvaljujemo se tudi Duški Berločnik za tolmačenje v slovenski znakovni jezik.

Janja Krajnc

PREMAGOVANJE STAHOV PRED ŽIVALIMI 6.4.2016

Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje je organiziralo delavnico o strahu pred živalmi. Dogajalo se je v mladinskem hotelu. Namen delavnice je bil, da bi premagali strahove pred živalmi.
Prišla je gospa, ki je predsednica društva Bioexo, kjer so ljubitelji živali in za njih skrbijo. Ime ji je Nina Leben. Razlagala nam je, da nas ni potrebno biti strah, da živali niso nevarne, razen če se počutijo ogrožene. Prej nas je opozorila, da moramo biti tiho, da se ne prestrašijo in da ne pokažemo strahove, ker jih živali čutijo. Nina je segla v eno škatlo in je skrila živalco. Mi nismo vedeli, kaj je to. Razlagala je, da je vrsta žuželke in da izvira iz Madagaskarja. Mi seveda nismo vedeli, kaj je to.  Ko je razprla dlan, vsi smo zavzdihnili in se začudili, kako velik je ta ščurek. Otroci so se z velikim zanimanjem približali in se ga dotikali. Povedala je, da je za sikajoči madagaskarski ščurek značilno, da ob dotiku ali ob bojevanju, ki je del njihovega obrambnega mehanizma, izpustijo sikajoči zvok. Jedo vse in v ujetništvu živijo do 5 let. Nekatere je bilo strah se dotikati ščurka, enim je bil zelo zanimiv dotik ščurka, ki ima drugačno gladko trdo povrhnjico. Sama sem se ga z malce strahu dotikala. Samo na pogled in na dotik je res bil zanimiv. Odnesla ga je nazaj v škatlico in je spet nekaj potegnila ven. Vprašala nas je, če poznamo tisočnogo. Vsi  smo zanikali ter odvrnili, da vemo, da obstaja stonoga. Odvrnila je, da živi v nižinski vzhodni Afriki, v Keniji. Tisočnogo je dala na mizo in smo si jo od blizu ogledali. Bila je zanimiva in smo se je tudi dotikali. Bila je trda na dotik. Razlagala nam je, da je samo sadje in zelenjavo. Živi približno od 7 do 10 let. Omenila je, da se tudi zelo dobro oprime in da ne pade na tla. Če se počuti varno se izvije iz spirale ter razišče okolico, če pa se počuti ogroženo, se takoj zvije v trdo spiralo in spusti dražilno tekočino, ki ima vonj po žveplu.
Dala jo je nazaj v svoj prostor, kjer je počivala do konca predavanja. Potem je potegnila nekaj iz posebnega akvarija - ptičjega pajka. Dve ženski sta pobegnili na drugo stran sobe in ga nista mogli pogledati, kaj šele dotikati. Eni so se s strahom nagnili naprej, da bi si ga dobro ogledali. Sama sem ga prijela v roke in je bil res čuden občutek imeti v rokah velikega pajka, ki je strupen. Če se počuti ogroženo, ugrizne, če ne, je miren. Omenila je, da če ta pajek pade iz višine 3 metrov, umre. Zato so te vrste pajkov v luknji v zemlji in pletejo mreže. Pokazala nam je tudi pajkove zobe. Odnesla ga je nazaj. Čez par minut se opraviči, ker se je želva pokakala in je a ne moremo prijeti v roke. Vsi smo se smejali. Vzela je par papirjev in prijela grško kornjačo. Razlagala je, da zraste do 20 cm in tehta okoli 1 kg. Ko je pozna jesen, se zakoplje v zemljo, kjer miruje do pomladi. Rada je raznovrstno zelenjave, sadje, svežo pokošeno travo in pije vodo. Njim tudi lahko damo priboljške kot so: jagode, cvet regrata in zel materine dušice.
Nato je v roki držala žival,  ki nam je bila malo znana. Bil je mali kuščar, ki se imenuje leopardji gekon. Opozorila je, da se ga ne smemo dotikati za rep, ker od nevarnosti izpusti rep, toda mu lahko zraste nov rep, ki pa ne bo lep kot prej. Ko se naje, shranjuje zaloge v repu. To opazimo po debelosti repa. Drugače je ta luštkani kuščar zelo mirne narave in ga lahko tudi imamo doma. V ujetništvu ob pravilni negi živi več kot 10 let.
Predstavila je tudi ljubeznivega kuščarja, ki se zelo rad ''carta''. Ime mu je bradata agama. Ta cartljiv kuščar se hitro naveže na človeka in se rad ''carta''. v ujetništvu živi do 15 let. Nato prinese drugo žival.
Obrne se, se skloni, ter pokaže kačo. Na dotik je mrzla, ni strupena. Tej ljubki kačici je ime rdeči ameriški gož, ki je nežna mojstrica pobegov. Velike so okoli 76 - 152 cm. Niso prevelike in nevarne za človeka. v ujetništvu živi do 30 let.
Sledila je še večja in debelejša kača, ki se imenuje madagaskarski drevesni udav. Rada pleza po drevju in je ponoči aktivna. V ujetništvu živi približno 20 -30 let.
Nato je pokazala zelo nežno in najmehkejšo žival. Imenuje se činčila. Njen kožuh je zelo mehak. Činčila je plašna žival in ne mara grobega ravnanja, ker lahko ob tem izpadajo dlake. Zraste do 25 - 35 cm in živijo 15 let, lahko tudi več.

Sedaj sem vam vse luštkane živalce predstavila in bilo je res zanimivo. Otroci so bili res noro radovedni in so hoteli vsako žival od blizu videti ter se jih dotikati.

Bilo je lepo.

Žana Sušec