DRUŽABNO SREČANJE S PIKNIKOM, 9.9.2017

V soboto zjutraj smo se zbudili v megli, v daljavi se je kazalo sonce, ki je naznanjalo, da bo lep dan in res je bil. Odpravili smo se na piknik v Ter nad Ljubnem. Najprej smo se zbrali v Nazarjah v Gradu Vrbovec, kjer smo si ogledali lesarsko razstavo. Bila sem prijetno presenečena kako lepo imajo vse urejeno in pripravljeno. Videli smo kakšne vrste dreves rastejo pri nas, vsak pa se je lahko preizkusil v znanju in poznavanju lesa. Razstavljeno je bilo veliko starega orodja, od cepinov, žag do bivakov, narejenih iz smrekovega lubja in mostu čez žuboreči potoček. Toplo priporočam ogled muzeja vsem, kdor ga še ni videl. Pohvaliti moram tudi kustosinjo, ki je razločno in glasno predavala.
Po ogledu smo odšli na naš piknik prostor. Najprej nas je navdušil razgled na okoliške hribe po dolini Radmirje in Ljubno. Vreme je bilo lepo toplo in sončno, temu primerno pa tudi naše razpoloženje. Tekmovali smo v streljanju z zračno puško. Kako pravilno držati puško nas je učila državna prvakinja, naša članica Marina Sušec, če smo pa kaj zadeli je bilo pa odvisno od nas samih. Presenetila nas je Slavka Vaupotič, ki je zgrešila samo 1 strel. Tudi ostalim je šlo kar dobro.
Sledila je okusna malica, ki sta jo pripravila gostitelja. Po malici pa smo še kegljali. Obiskal nas je tudi župan občine Ljubno, gospod Franjo Naraločnik, ki se je prav tako preizkusil v ruskem kegljanju.
Nekateri so se udeležili iger, drugi so se pogovarjali, sprehajali, lahko pa si šel v mali bivak, da si si odpočil.
Naš piknik je v celoti uspel. Dobra hrana, pijača in povrhu še tako lepa lokacija. Vreme smo pa že prej naročili, tako da je tudi to uspelo.

Hvala vsem, ki ste se udeležili in se imeli lepo!

Irena Forštner

VESEL PIKNIK

Po dolgem vročem poletju se je vodstvo MDGN Velenje odločilo, da meseca septembra organizira piknik. Poskrbeli so za čisti zrak in neokrnjeno naravo. S prevoznimi sredstvi smo prispeli na piknik prostor, ki se imenuje Gril. Predsedstvo nas je pozdravilo in predstavilo igre: streljanje z zračno puško, pikado in rusko keglanje. Vsak se je udeležil iger po svojem znanju.

Po razglasitvi zmagovalcev se je nadaljeval piknik jedače in pijače. Vmes je padel kakšen vic in nato še smeh. Po vsem tem druženju in temnih oblakih na nebu smo se vrnili do prevoznih sredstev in se odpeljali proti domu.
Za vse hvala vodstvu, pa še kdaj.

Sonja Triglav

OTVORITEV AUDIO BM, 1.9.2017

V petek, 1.9.2017 smo se na povabilo direktorja Audio BM, Francija Urankarja udeležili otvoritve njihove poslovalnice v Velenju.
To je že njihova 11 poslovalnica v Sloveniji. Nahaja se v centru mesta Velenja in je, glede na majhen prostor, zelo lepo in odlično urejena.
Bili smo presenečeni nad dizajnom in urejenostjo ter opremljenostjo poslovalnice. Pohvalno je, da je v mestu več ponudnikov za slušne aparate in tehnične pripomočke in da imajo osebe z okvaro sluha možnost večje izbire.
Iz prve roke smo seveda izvedeli vse kar nas je zanimalo. Informacije so potrebne za delovanje društva in njegovih uporabnikov. Dobili smo tudi njihove zgibanke o delovnem času in njihovi ponudbi za v društvo, kjer si bodo člani lahko sami prebrali in pomagali.
Spoznali smo tudi slušnega akustika Vlada, ki bo delal v tej poslovalnici in z njim dorekli kaj je pomembno za gluhe in naglušne uporabnike.
Poudaril sem, da je dobro, da se za uporabnike sami potrudijo in da se dobro delo vedno obrestuje. Pomembno pa je tudi, da so pri reševanju težav vedno v sodelovanju z društvom MDGN Velenje in lahko tako s skupnim sodelovanjem rešujemo težave tako članov društva kot tudi ostalih, ki se obrnejo na nas.
Zahvalil bi se vodstvu Audio BM za povabilo in obvestilo, da so tudi oni prisotni v MO Velenje in njihovo zainteresiranost ter gostoljubnost.

Janja Krajnc in Franc Forštner

USTANOVITEV SAMOPOMOČNE SKUPINE ZA OSEBE S POLŽKOVIM VSADKOM – KOHLEARJI MDGN VELENJE

V preteklem letu 2016 se je predsedniku društva MDGN Velenje, Francu Forštnerju porodila ideja o ustanovitvi skupine za samopomoč za osebe s polžkovim vsadkom. Pripravil je program in se odločil idejo tudi realizirati. Tako je v torek, 4.4.2017 sklical ustanovno srečanje, na katerega je povabil vse člane društva s polžkovim vsadkom. Nekaj se jih je na povabilo odzvalo, nekaj pa upravičilo zaradi drugih obveznosti.
Predsednik je vse prisotne najprej lepo pozdravil in jim povedal, da je tovrstna skupina prva in trenutno edina v Sloveniji, nato pa jih je pozval, da razmislijo o imenu skupine. Ob koncu kratke debate so se vsi prisotni strinjali, da je najprimernejše ime »Kohlearji«.
Sledila je kratka predstavitev programa skupine. Predsednik je povedal, da se bo skupina sestajala po potrebi in da se lahko kadarkoli obrnejo na društvo. Med seboj si bodo pomagali, se podpirali in si izmenjevali izkušnje. Namen skupine je predvsem:
- druženje,
- pogovor o težavah,
- svetovanje,
- pomoč in svetovanje v zvezi s tehničnimi pripomočki,
- podpora za lažje življenje,
- pomoč pri težavah otrok s polžkovim vsadkom,
- izmenjava informacij,
- zbiranje predlogov.

Dodal je še, da je zelo pomembno, da gredo večkrat na nastavitve oz. fittinge vsadka.

Člani novoustanovljene skupine so si med seboj izmenjali izkušnje o baterijah, različnimi modeli polžkovih vsadkov in drugih tehničnih pripomočkih. Ob koncu srečanja so preizkusili še društveno indukcijsko zanko.

Vsi udeleženci srečanja so se predsedniku zahvalili za realizirano idejo in povedali, da so izvedeli marsikaj novega. Odšli so zadovoljni in polni novih informacij.

Janja Krajnc

MO VELENJE - MESTO ZDRAVJA

Petek, 7. april 2017, je bil svetovni dan zdravja. V okviru tega dne, je Mestna občina Velenje v soboto, 8. aprila 2017 v  dopoldanskem času organizirala prireditev Velenje – mesto zdravja. Na stojnicah so svoje dejavnosti predstavila številna društva, organizacije in institucije, ki delujejo na področju zdravja, med njimi tudi naše Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje. Dogajanje se je pričelo ob 9. uri. Ob 10. uri je vse zbrane nagovoril podžupan Mestne občine Velenje, gospod Peter Dermol. Naše društvo je predstavil predsednik društva, gospod Franc Forštner. Navzoče je seznanil z dejavnostmi društva, namenih in ciljih, ki si jih prizadeva uresničiti. Predstavitev je v slovenski znakovni jezik tolmačila gospa Duška Berločnik.
Na naši stojnici smo mimoidočim predstavili razstavljene tehnične pripomočke, slovenski znakovni jeziku, glasilo društva in zloženke o načinu pridobitve slušnih aparatov. Imeli smo kar nekaj obiskovalcev, katerim smo ponudili raznolike koristne informacije in jih tudi povabili, da se nam pridružijo v društvu. Ob koncu prireditve smo se članice društva udeležile še zaključnega pozdrava soncu.

Janja Krajnc

ZBOR ČLANOV DRUŠTVA 2017

Sreda, 15.3.2017 je bila za naše društvo poseben dan. Sklical se je namreč volilni zbor članov, ki se je pričel ob 16.uri v dvorani Mladinskega hotela Velenje. 4 leta so minila in mandati za organe društva so se iztekli. Priprave na ta dan so bile precej obsežne, ker so se najprej preko razpisa zbirale kandidature, potem jih je volilno verifikacijska komisija pregledala in poročilo podala upravnemu odboru. Zbralo se nas je zelo veliko, kar kaže na to, da je društvo zelo aktivno in prepoznavno. Članstvo se vsako leto povečuje in v društvu smo vsakega novega člana zelo veseli. Na našo povabilo se je odzval tudi predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, gospod Mladen Veršič s svojo soprogo. Dogodek se je pričel z nagovorom predsednika društva Franca Forštnerja, nadaljevali smo z izvolitvijo delovnih teles in poročili za leto 2016. Nato so se izvedle volitve. Svoje zaupanje in podporo smo člani znova vložili v Franca Forštnerja, ki je bil izvoljen za predsednika društva. Dobili pa smo novo podpredsednico Milico Krašovec. V upravni in nadzorni odbor ter ostale komisije je bilo izvoljenih nekaj novih članov. Vse funkcije zahtevajo določeno mero odgovornosti in dela. V društvu smo prepričani, da bomo delali še boljše in se trudili članom ponuditi še več.

Pozdraviti sta nas prišla tudi starša naše vrhunske športnice Anje Drev. Povedala sta nam, da je Anja na Svetovnem prvenstvu gluhih in naglušnih alpskih smučarjev v avstrijskem Innerkremsu dosegla dve bronasti medalji. Na ta dosežek smo zelo ponosni in Anji čestitamo za uspeh! Društvu sta se zahvalila za pomoč in podporo.

Po volitvah in razglasitvi rezultatov smo predstavili še delovni in finančni plan za leto 2017 ter zadovoljni zaključili z zborom. Po koncu nas je pričakala še pogostitev.

Nasvidenje do prihodnjič,
Janja Krajnc

DAN ŽENA

Kot vsako leto je tudi tokrat Franc poskrbel za praznovanje dneva žena. V Hotelu Paka so nam zelo praznično pripravili mize, prostor se je počasi polnil. Ženske so se udeležile praznovanja v res velikem številu, saj že dobro vemo, da se bomo imele lepo ob druženju. Francove rožice, ki jih dobimo, so vsako leto lepše. Že v uvodnem pozdravu je Franc poskrbel za smeh, in si prislužil aplavz. Ni pa napovedal programa ampak samo namigni, da se pustimo presenetiti. In res, za popolno presenečenje je poskrbela naša namestnica sekretarke JANJA. Povabila je čisto pravega čarovnika, tega še nismo imeli. Seveda smo bile ženske kot ženske zelo radovedne kaj bo. Moram priznati, da nam je Vladimir Mikek pripravil zares čudovit nastop, kaj takega ne vidiš vsak dan. Janja hvala, ideja ti je bila enkratna. Po programu, je bila na vrsti izredno dobra večerja s sladico. Zadovoljne in veselo nagajive smo se družile in zabavale kot že dolgo ne. Zares smo imele praznovanje kot se spodobi in Franc bi verjetno rekel kot si ga ženske zaslužimo.
Za konec kaj naj rečem drugega kot Franc iskrena hvala, da nam vsako leto ta dan narediš nepozaben. Še enkrat hvala v imenu vseh žensk, ki smo se odzvale ter prišle na prelepo druženje.

Milica Krašovec

KOMUNIKACIJA ALI KAKO NAJ TO POVEM, 22.2.2017

V sredo, 22.2.2017, smo se člani društva zbrali v prostorih društva ob 16.30 uri, da bi poslušali poučno in zanimivo predavanje o komunikaciji, ki vpliva na medsebojne odnose in posledično tudi na naše zdravje in počutje. Predavala je gospa Janja Rednjak iz Društva za harmonijo življenja CarpeDiem. Predavanje se je pričelo s pozdravom predsednika društva, ki se je vsem zahvalil za udeležbo in med nami pozdravil predavateljico.
Med predavanjem smo obravnavali osebnostne in vedenjske kritike, ter kako se odzovemo nanje. Osebnostne kritike vzamemo zelo resno in nas lahko velikokrat bolijo, saj se nanašajo na naš karakter, na nas kakršne smo kot oseba. Nihče nas kot osebo nima pravice spreminjati, zato so te kritike nekorektne. Vedenjske kritike pa so tiste, ki so dobrodošle, če so konstruktivne in imajo konkretno podlago. Nanašajo se na naše vedenje, ki ga lahko spreminjamo. Zavedati pa se moramo, da marsikdaj ne vemo, da počnemo nekaj narobe dokler nas nekdo ne pokritizira in to ozavestimo in spremenimo. Dotaknili smo se tudi realnih in nerealnih kritik. Nepravilna kritika je na primer »Kaka packa si«. Oseba, ki sprejme to kritiko ne ve, kaj je naredila narobe, zato je takšna kritika neprimerna in nepravilna. V tem danem primeru bi bila pravilna kritika »Nisi pospravila sobe«. Pomembno je, da v danem trenutku, ko nekdo naredi nekaj narobe, podamo konkretno in natančno kritiko.
Menim, da je bilo predavanje zelo zanimivo in verjamem, da bo slišano marsikomu v življenju koristilo. Ljudje smo namreč družabna bitja in je zato komunikacija za nas poglavitnega pomena.

Nasvidenje do prihodnjič,
Janja Krajnc

V društvu zares Franc z pomočjo Janje in Irene skrbi, da nam približa čim več novosti in seveda doseže tudi to, da se zamislimo sami nad sabo. Kljub njegovim mnogim obveznostim poskrbi za nas. Tako nam je pripravil predavanje na temo: KOMUNIKACIJA ALI KAKO NAJ POVEM.
Ja, že v drugo nam je Janja prišla predavat. V sredo nam je predavala o čisto življenjskih napakah v komunikaciji. Skozi celo njeno predavanje smo se lahko našli v tem, kakšne napake delamo. Čudovito nam je z besedo predstavila kako in kdaj naredimo veliko napak in tudi žalitev v svoji okolici in nam ljubim osebam. Mnogokrat je res potrebno, da ti nekdo tretji odpre oči, ter te opozori na tvoje napake, kajti sami si jih nikoli ne priznamo. Ob njenih besedah smo mnogi kar zadržali dih saj so nam bile napake povedane na glas. Udeležba je bila res velika, vmes pa je bilo tudi malo smeha. Čas je prehitro minil. Janja, hvala ti! Veliko si nas naučila in upam, da še prideš s kakšnimi izkušnjami med nas in nam spet približaš, kako si lahko olajšamo sami življenje.

Milica Krašovec

OBISK ČLANICE

V četrtek, 26.1.2017, sva se s predsednikom Francem odločila, da obiščeva našo članico Jožefo Kladnik. Pridružili so se nama gospod Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno in naša aktivna člana Marija Varžič in Stanko Kolar. Ker Stanko zelo dobro pozna njeno družino, se je dogovoril za obisk in skupaj smo se odpravili k dobrovoljni in nasmejani Jožefi, ki bo letos dopolnila 95 let. Pripovedovala nam je zgodbe iz svojega življenja. V svoji mladosti je skupaj z 8 brati in sestrami živela na višje ležeči kmetiji, dokler se ni preselila na domačijo, kjer živi še danes. Pomagat je hodila na eno kmetijo na Smrekovcu, do katere je hodila uro in pol. V času vojne je pripravljala hrano in jo nosila partizanom v bolnišnico. V tistem času je najmlajši brat umrl v snežnem plazu. Povedala je, da sta k njej prišla dva partizana, da bi ji prenesla žalostno novico a si nista upala, saj je nista želela užalostiti, ko sta jo slišala peti ob pletenju košare. Ob zgodbah pa smo se okrepčali tudi z domačimi dobrotami, ki nam jih je pripravila njena snaha. Prepričana sem, da bo ta obisk vsem ostal v zelo lepem spominu.

S prijaznimi pozdravi,
Janja Krajnc

MOJE ŽIVLJENJE

V družini sem se rodila kot četrti otrok in imela že dve sestri in brata. Za mano je prišel še en brat, tako da nas je bilo pet. Med sabo se nismo nikoli prepirali.
Bili smo delavska družina. Oče je delal v tovarni usnja Šoštanj, imel je redno delo, zato nismo bili nikoli lačni. Mati je vedno pekla bel kruh, da ga je oče lažje jedel; takrat namreč v tovarnah še ni bilo jedilnic.
V šolo sem šla leta 1938 v Kraljevini Jugoslaviji. Bila sem v tretjem razredu, ko je Hitler okupiral celo državo. To je bila diktatura brez primera. Vsa štiri leta okupacije sem hodila v nemško šolo, tako da mi še zdaj nemščina ni tuja. Kakor se vse enkrat konča, se je tudi ta druga svetovna vojna. Po dolgih štirih letih smo prišli pod SFRJ. Leta 1945 aprila meseca sta tukaj blizu nas v kraju Topolšica general Löhr in naš tovariš Ivan Dolničar podpisala kapitulacijo. S tem je bilo tudi konec vojne.
Leta so minevala, medtem sem se poročila. Z možem Stanetom sta se nama rodila dva otroka, hčerka Irma in sin Franci. Pozneje sem se zaposlila v tovarni gospodinjske opreme Velenje ter tam delala vse do upokojitve .
Nekaj kar ne bom nikoli pozabila, pa se mi je zgodilo 5. 2. 1973, ko sem šla zjutraj na vlak v Šmartnem ob Paki. Na poledeneli cesti sem tako nesrečno padla, da sem bila 48 ur v komi. Posledično sem izgubila vse čute razen vida. Ta mi še danes dobro služi. Vsako jutro, ko pride časopis Delo, ga preberem brez očal. Nekaj let po padcu sem dobila slušni aparat Neuroth.
Pa še nekaj moram povedati. Imam dva čudovita vnuka Barbaro in Grega, ki mi zelo veliko pomenita. Sta dobro izobražena, saj imata oba po dve diplomi. Barbara je študirala na FF v Ljubljani in uči na šoštanjski šoli angleščino, španščino pa poučuje na tečajih. Gregor je bil zlati maturant s Zoisovo štipendijo. Najprej je študiral mednarodne odnose na FDV v Ljubljani, nato pa je naredil še strojno fakulteto, tako da se sedaj vozi v Ljubljano v službo v podjetje Hella.
Jaz pa uživam življenje kot starostna upokojenka. Upam, da bom še kakšno leto. Kdo ve?
Za konec si bom izposodila še misel od blaženega škofa Anton Martina Slomška: »Pot življenja našega je kratka, a tega ne pove nobena pratka!«

Lepo vas pozdravlja,

Ana Konovšek

 ZAKLJUČEK LETA 2016

V društvu se je vodstvo odločilo, da člane popelje na zaključek v gostišče volk v Plešivcu. Tam nas je predsednik Forštner s svojo ekipo pozdravil, zaželel dobrodošlico in od članov zahteval veliko dobre volje. Predsednik je poskrbel za muzikanta, ki nam je igral. Pri predsednikovi mizi je bil tudi učitelj plesne šole. Naučil nas je nekaj plesnih korakov v modernem ritmu. Člani smo bili presenečeni, kako je elastičen, kot bi imel polomljene kosti. Po večerji ter nekaj taktih muzike, se je predsednik odločil nagraditi svoje člane, ki so mu pomagali pri pripravi delavnic, ki jih ni bilo malo. Gledališka skupina je pripravila dve igri. Ena je bila Fina Gospa, druga Radar na cesti. Nadaljevali so s šalami. Bil je tudi skeč pobiranja piškotov. Ure so hitro tekle, zato smo se proti jutru odpravili na avtobus in se odpeljali proti domu.

Še enkrat hvala gospodu predsedniku in njegovi ekipi.

Sonja Triglav