OBISKALI SMO VRTEC REČICA

Gluhota je nevidna invalidnost in v družbi še vedno premalo poznana. Zato v društvu veliko časa namenjamo ozaveščanju širše javnosti o problematiki okvare sluha. Pomembno je, da s tem začnemo že pri najmlajših.
Prav tako je hrup v vzgojno- izobraževalnih ustanovah velik problem. Vzgojiteljice in učiteljice po dolgoletnem delu v svojih poklicih že čutijo posledice. In tudi iz tega vidika je pomembno, da ozaveščamo o vplivih hrupa na sluh.
Naše predstavitve prilagodimo starosti otrok. V vrtcu smo preko sproščenega pogovora najmlajše seznanili s tem kaj pomeni biti gluh, naglušen, oseba s polževim vsadkom. Predsednik Franc Forštner ter Jana Maier sta otrokom preko svoje življenjske zgodbe predstavila kako in kdaj sta izgubila sluh ter s kakšnimi težavami se srečujeta v vsakdanjem življenju. Opozorili smo jih na pomen sluha in ustrezno skrbi zanj. Ker so otroci v šolah in vrtcih zelo glasni smo povedali, da je dolgotrajen hrup zelo škodljiv za sluh. Pokazali smo jim nekaj tehničnih pripomočkov s katerimi si osebe z izgubo sluha lajšajo težave v vsakdanjem življenju. Najbolj zanimiva sta bila svetlobni zvonec in ura budilka.
Z nami je bila tudi tolmačica SZJ Duška Berločnik. Nekaj besed smo namenili tudi slovenskemu znakovnemu jeziku. Naučili smo se enoročne abecede ter nekaj kretenj. Največ zanimanja pa je požela zgodbica Zmajček in morska deklica.
Zalo zadovoljni smo bili z odzivi otrok. Sodelovali so z vprašanji in z zanimanjem poslušali. Prepričani smo, da so spoznali veliko novega in zanimivega. Tudi vzgojiteljice so nam zastavile veliko vprašanj in prejeli smo povabilo, da obiščemo še vrtec Mozirje.
Veseli smo, da s takšnimi dogodki prispevamo k ozaveščanju naših najmlajših.

Urška Jakop

DELAVNICA S POMOČJO SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA SE UČIMO SLOVENŠČINE

Zelo zanimivo je bilo splošno predavanje. Zelo me je pritegnilo, bila sem presenečena. Izvedela sem nekaj novega. Še vedno mi kaj ni jasno, seveda je težko, saj se nismo tako učili v šoli.
V šoli smo se učili osnovo in sem doma vadila. Rada sem se učila slovenščino. Za gluhe odrasle bi bilo dobro vaditi saj res vse pozabimo.
Slovenščina je res težka. Zakaj premalo vadimo? Vem, ker sem videla svoje otroke, ki hodijo v slišečo šoli kako zelo je zahtevno.
Dobro bi bilo večkrat vaditi (na primer vikati, ne tikati).
Na koncu sem bila presenečena nad kvizom. Dobili smo vprašanja in dobro odgovarjali. Zelo dobro bi bilo če bi kdo pomagal... kot bi hodili v šolo.

Hvala, Valerija!

Marija Varžič

DELAVNICA IZDELAVE IKEBAN

Leto je naokoli in zopet smo se zbrali v društvu na tradicionalni delavnici izdelave aranžmaja ob Dnevu spomina na mrtve.
Kdor je lahko, je prinesel nekaj zelenja. Za ostalo je poskrbelo društvo. Ob strokovnih smernicah in praktičnih navodilih naše cvetličarke ga. Jožice smo naredili čudovite ikebane, ki bodo krasile grobove. Vsak se je po svojih željah in sposobnostih lotil izdelave svoje ikebane. Seveda nam je priskočila na pomoč ga. Jožica, ki nam je izdelke dodatno aranžirala in nudila pomoč. In nastale so čudovite ikebane, vsaka je bila unikatna.
Koristno in v prijetni družbi smo preživeli sredino popoldne.

Urška Jakop

SKUPINA NAGLUŠNIH IN POLŽEVIH VSADKOV

V sredo, 16. 10. 2024, smo se zbrali v prostorih MDGN Velenje kot večkrat do sedaj.
Po mojem pozdravu sem vsem prisotnim podal nekaj novih informacij glede NPK slušnih akustik, zavajajočih čudežnih kapljic in spletnih prodaj slušnih aparatov ter tehničnih pripomočkov.
Prav tako sem zbrane seznanil z goljufijami pri pobiranju denarnih sredstev pred trgovinami.
Vsak je lahko podal svoje mnenje in če ima kakšno težavo. Gospodu Milanu sem zamenjal vrvico pri polževem vsadku in predal informacijo glede komandnega daljinčka.
Bilo je nekaj vprašanj na različne teme. Izmenjali smo si tudi mnenja.
Strokovna delavka Urška Jakop je podala plan aktivnosti v naslednjih mesecih, ter člane povabila, da se jih udeležijo.
Bilo je veselo in predvsem koristno druženje.

Pozneje smo se udeležili tudi predavanja o zdravi prehrani.
Videl sem, da so takšna druženja zelo koristna, saj si izmenjamo informacije, dobre prakse, novosti pri tehničnih pripomočkih in še bi lahko našteval.
Vse sem povabil na naslednje druženje in sicer, 4. 12. 2024, ko nas obišče strokovnjakinja Anita Kastelic iz ORL Ljubljana.
Ponovno se je izkazalo, kako koristne so takšne skupine.

Predsednik MDGN Velenje

Franc Forštner

PREDAVANJE O ZDRAVI PREHRANI

V sodelovanju s Centrom za krepitev zdravja ZD Velenje, smo članom ponudili zanimivo predavanje o zdravi prehrani.

Velikokrat slišimo, da jemo nezdravo hrano in da to vpliva na naše zdravje, kondicijo in počutje. Pa vseeno je dobro, da to slišimo večkrat, se ob tem zamislimo in skušamo kaj spremeniti. Zato nam je predavateljica opisala različne skupine živil in opredelila njihove dobre in tudi slabe lastnosti. Predstavila nam je, kako na preprost način sestaviti zdrav krožnik in se izogniti dietam. Začnemo že z zdravim nakupovanjem in pripravo. Zelo pomemben je ritem prehranjevanja, tudi ko smo doma. Porcije prilagajamo načinu življenja, vsakodnevnemu ritmu in razpoložljivosti sezonskih živil.

Pomembna je odločitev, da spremenimo svojo nezdravo prehrano in ritem hranjenja, da spremembe uvajamo postopno, da poiščemo prave informacije ter ohranjamo zdrave navade.

     Helena Medved

RAZSTAVA O ZGODOVINI IZOBRAŽEVANJA GLUHIH

V društvu se zavedamo, da je pomembno sodelovati z lokalno skupnostjo, se povezovati z različnimi organizacijami in ozaveščati o problematiki okvare sluha. Tako prispevamo k večji socialni vključenosti naših uporabnikov ter prepoznavnosti te invalidnosti in slovenskega znakovnega jezika.
Z veseljem smo se odzvali povabilu k sodelovanju s Slovenskim šolskim muzejem, ki po različnih krajih predstavlja gostujočo razstavo o izobraževanju gluhih. Odločili smo se, da bo razstava postavljena v Knjižnici Velenje, saj je prav, da jo vidi čim širši krog ljudi.
Razstava »Šola je prvo, kar potrebujejo!« prikazuje izobraževanje gluhih skozi 6 zgodovinskih obdobij, vse do današnjih dni. Vsako obdobje je zaznamoval posameznik, ki je poučevanje gluhih razumel ne le kot svojo službo, temveč kot poslanstvo. Poleg predstavljenega muzejskega eksponata vsako obdobje dopolnjuje pričevanje gluhega učenca ali njegovega učitelja, ki zgodovini da povsem človeški obraz. Posebej so izpostavljeni dosežki na omenjenem področju izobraževanja ter njihov vpliv na življenje gluhih učencev in njihovih učiteljev. Pomemben del razstave je prevod v mednarodni znakovni jezik, ki je nastal v sodelovanju z Društvom učiteljev gluhih. Razstavo sta ustvarili Polona Koželj in Klara Marija Keršič, ki je spregovorila tudi na uradni otvoritvi razstave v Velenju, 14.10.2024.
Na otvoritvi sta prisotne nagovorila tudi direktor knjižnice, g. Drago Martinšek, ter predsednik MDGN Velenje, Franc Forštner. Članici društva Jana Maier in Marija Varžič sta v kretnji pokazali pesmi Toneta Pavčka in našega člana, Mirka Strožiča.
Po končanem uradnem delu smo si ogledali razstavljene panoje in priložnost izkoristili za klepet in druženje. Tako smo skupaj prijetno preživeli ponedeljkov večer.

Urška Jakop

IZDELAVA MAGNETKOV IZ GLINE

Poleg rednih delavnic gline, ki so potekale ob torkih, smo se odločili, da izdelovanje iz gline predstavimo tudi drugim. Izdelovali smo magnetke in ostale drobne izdelke, kot so nakit, obeski in razni okraski. Dobili smo se dve sredi v juniju, saj smo magnetke najprej oblikovali, nato pa pečene še pobarvali. Oktobra smo se zopet srečali in dokončali še drugič pečene in glazirane izdelke.

Helena Medved

Lepota jesenskega ustvarjanja v Izoli

Zadnji septembrski vikend je bil za člane društev gluhih in naglušnih iz vse Slovenije prav poseben. Odpravili smo se na slikarsko kolonijo v obmorsko mesto Izola, kjer je v organizaciji Društva gluhih in naglušnih južne Primorske, v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGN), potekal ustvarjalni dogodek, ki bo še dolgo ostal v naših spominih. Poleg prijaznih organizatorjev, čudovitega okolja in odlične družbe, nas je razveselilo tudi prekrasno jesensko vreme. Mnogi med nami s(m)o izkoristili to priložnost za zadnje letošnje kopanje v toplem morju – kar je bil pravi užitek!
Prvi dan smo se podali na raziskovanje mesta, kjer smo z navdušenjem iskali motive za svoje ustvarjanje. Izola, s svojo slikovito obalo, starimi obokanimi prehodi, starodavnimi vrati, bogatimi balkoni, nam je ponujala nešteto navdihujočih podob. Toda, kot je bilo pričakovati, je večina našla največji navdih v čarobnosti morja.
V soboto smo zavihali rokave in se posvetili ustvarjanju. Kmalu so na platnih in papirjih začela nastajati čudovita umetniška dela. Ni šlo le za tehnično dovršenost, ampak predvsem za to, da smo se vsi ob delu zabavali, si pomagali in pustili svoji domišljiji prosto pot. Vsak je našel svoj način izražanja, ne glede na to, ali je izkušeni slikar ali popolni začetnik. Pomembno je bilo, da smo se sprostili in uživali v ustvarjalnem procesu.
Zame osebno je tovrstno ustvarjanje nekoliko drugačno, saj se običajno izražam skozi glino. A ko sem se pred leti udeležila slikarskega tečaja, ki ga je organiziralo Društvo gluhih in naglušnih Velenje, sem odkrila še eno svojo strast. Občasno me zato pritegne tudi slikanje. Ključnega pomena pri vseh oblikah ustvarjanja je, da najdeš način, kako se sprostiti in izraziti svoje občutke – in prav to sem doživela skozi sobotni dan. Topel sončen dan, mirna morska obala in prijetna družba so mi dali obilico navdiha. Večer smo zaključili s skupno večerjo, polni vtisov in zadovoljni z našim delom.
Druženje z gluhimi in naglušnimi je imelo poseben pomen. Kot naglušna oseba se sicer ne počutim izključena iz družbe ali vsakodnevnih dejavnosti, saj mi slušni aparati omogočajo nemoteno komunikacijo. A vseeno so trenutki, ko koga razumem slabše. Na tokratnem srečanju pa je bila izmenjava izkušenj prava tolažba. Ko opaziš, da tudi drugi, kljub uporabi dobrih slušnih aparatov, včasih ne razumejo sogovornika, ugotoviš, da nisi sam v tej situaciji. To nas še bolj poveže in nas spodbudi, da se med sabo še bolj podpremo.
Takšna druženja toplo priporočam, ker omogočajo, da se med sebi enakimi popolnoma sprostiš, uživaš in izraziš svojega notranjega umetnika, ki včasih v vrvežu vsakdanjega življenja zaspi. Ni pomembno, ali si nadarjen ali ne – vsega se lahko naučiš, če le najdeš pravi način izražanja. Lahko je to ples, petje, risanje, slikanje, delo z drugimi materiali … Najdi svoj medij ustvarjalnosti in se podaj na to pot. Verjemi, ne bo ti žal! Morda te naša zgodba spodbudi, da se nam pridružiš že na naslednji slikarski koloniji. Mi smo si obljubili, da se spet srečamo!
Nedeljo smo izkoristili za dokončevanje svojih umetnin, izmenjavo mnenj in občudovanje del, ki so nastala. Zadovoljni, ponosni na svoje izdelke in polni čudovitih vtisov smo se pozno popoldne vrnili domov. Vikend je bil res nepozaben – sproščeno druženje, ustvarjalnost in prelepa Izola so nas napolnili z energijo in željo po ponovnem srečanju.

Edita Kos Martinšek

PREDAVANJE O ODNOSIH

Zadnjo sredo v mesecu septembru smo v naše društvo povabili Natalijo Spark, mag. psihosocialne pomoči, ki nam je predstavila zanimivo področje odnosov.
Pred predavanjem smo dobili še kratke informacije o digitalnem opismenjevanju, ki jih je podala Biserka Plahuta, svetovalka in organizatorka izobraževanja na Ljudski univerzi Velenje. V začetku naslednjega leta se bodo naši člani lahko vključili v program, v katerem se bodo seznanili z osnovami digitalnih tehnologij, z varnostjo na spletu itd. Dobili smo tudi nekaj osnovnih informacij o programih v VGC Planet generacij, v katere se tudi lahko vključimo (različne delavnice s področja izobraževanja, športne aktivnosti itd.).
Predavanje o odnosih je zajelo predvsem medosebne odnose v okviru partnerskih odnosov. Poleg teh, ljudje gojimo še vrsto drugih odnosov: prijateljske, medsosedske, službene-med sodelavci itd.
V partnerski zvezi so na začetku odnosi podobni kot v pravljici, kjer velja reklo »in potem sta živela srečno do konca svojih dni«. Med partnerjema pa ni vedno tako, saj se lahko odnosi postopoma tako skrhajo, da partnerska zveza ni več smiselna.
V partnersko zvezo vstopamo z različno »prtljago«, ki jo prinesemo vsak iz svoje primarne družine in jo dopolnjujemo v teku socializacijskega procesa. Oba partnerja imata svoje lastne poglede na življenje v skupnosti in tudi na splošno, vendar je v zvezi pomembno, da oblikujeta še »skupni pogled«.
Da bo partnerska zveza trajala in se razvijala, so pomembni dobri odnosi med vsemi člani družine. Pomembna je dobra komunikacija, ki omogoča, da se razrešujejo nesporazumi, konflikti id.
Kdaj je čas, da se partnerja razideta? Takrat, ko z nobenimi sredstvi (tudi s pomočjo terapevtov, zakonskih svetovalcev....) odnosov ni mogoče izboljšati. Pomemben je tudi položaj otrok, ki v slabem družinskem ozračju trpijo – čeprav se to včasih niti ne vidi na zunaj, pa otroci opazijo in občutijo vsak najmanjši odklon od dobrih družinskih odnosov.
Ker smo ves čas lahko že med predavanjem sodelovali z vprašanji in tudi odgovarjali na vprašanja predavateljice, je bilo predavanje dinamično in izredno zanimivo. Kljub temu, da je bila skupina precej nehomogena (poročeni, razvezani, samski, starejši in mlajši...), je vsak lahko dobil zase nekaj novega uporabnega znanja in praktičnih informacij.

Vlasta Florjan

OBISKALI SMO OŠ NAZARJE

V društvu veliko časa namenjamo ozaveščanju in informiranju širše javnosti o problematiki okvare sluha. Prav je, da že najmlajše seznanjamo, da so med nami tudi ljudje z različnimi invalidnostmi in oviranostmi ter jih učimo strpnosti in sprejemanja drugačnih.
Tako smo torek ,24.9.2024, predstavniki društva preživeli prijeten dan med učenci OŠ Nazarje. Obiskali smo učence prve triade in navdušenje je bilo obojestransko. Učenci so uživali in z zanimanjem prisluhnili, za nas pa je bila to spet ena odlična izkušnja. Veseli smo bili, da otroška radovednost ne pozna meja in, da smo prejeli veliko vprašanj.
Spregovorili smo o gluhoti, naglušnosti in težavah s katerimi se soočajo osebe z okvaro sluha. Franc in Jana sta predstavila svojo zgodbo. Pokazali smo slušne aparate in tehnične pripomočke, ki osebam z okvaro sluha lajšajo življenje. Naučili smo se enoročne abecede in nekaj kretenj. Z nami sta bila tudi morska deklica Mimi in zmajček Tiho. Tako smo najmlajšim preko zgodbice in lutk pokazali slovenski znakovni jezik.
Dopoldne je čisto prehitro minilo. Dogovorili smo se, da jih kmalu spet obiščemo in tako prispevamo k večji strpnosti in ozaveščanju naših najmlajših.

Urška Jakop