ZBOR ČLANOV

 

V sredo, 20.3.2019 smo se člani in članice društva zbrali na redni letni skupščini.
Skupščina je potekala po dnevnem redu. Predsednik društva je najprej pozdravil vse prisotne, še posebej pa častno članico Martino Dobnik in predsednika ZDGNS gospoda Mladena Veršiča s soprogo.
Nato je predlagal delovno predsedstvo, ki je bilo soglasno sprejeto, zato je sedaj funkcijo vodenja zbora članov prevzel predsednik delovnega predsedstva Kos Franc.
Sledile so naslednje vsebine:
•    Sprejem poslovnika
•    Poročilo o izvajanju programov, finančno poročilo, poročila odborov in komisij ter sprejem teh poročil
•    Sprejem pravilnikov
•    Delovni in finančni plan za leto 2019 in 2020.
•    Razno in zaključek.
Skupščina je potekala gladko, saj so bili materiali pripravljeni razumljivo in jasno. Skupščino so tolmačili Duška Berločnik in Polonca Dobnik.  V razpravah ni bilo pripomb, ampak zgolj priporočila, katere teme bi društvo v bodoče še lahko obravnavalo.
Na koncu se je predsednik zahvalil vsem organom skupščine za dobro opravljeno delo ter povabil prisotne na zaključek.
Ob sproščenem pogovoru ter dobri hrani smo se družili še kar nekaj časa.


EDITA KOS MARTINŠEK

 

 

 

 

TRADICIONALNO PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA

 

Ja res je kot že naslov pove, v našem društvo je to že tradicija.
Vsako leto nam predsednik Franc v sodelovanju svojih pomočnic pripravi zares prelepo praznovanje osmega marca.

Kot sam rad reče to je samo naš dan. V ogromnem številu največjem do sedaj smo se zbrale v hotelu Paka.

Franc nas je še enkrat vse lepo pozdravil ter napovedal odlične plesalke flamenka.
Kar žal nam je bilo ko so končale ples ampak program je Franc popestril tudi z lepo pesmico ki jo je prebral.
Kot se spodobi so nam v hotelu postregli z odlično hrano. Tudi za muziko je bilo poskrbljeno,

najbolj korajžne so zaplesale, mi ostale smo pa lepo klepetale ter se spoznavale med sabo. Prišlo je tudi veliko članic ki so bile dolgo časa neaktivne članice, sedaj pa želijo sodelovati v našem druženju. Upam da bodo prišle večkrat v našo družbo saj so spoznale kako se imamo lepo. Čas je kar prehitro minil in smo zaključili naše druženje za ta dan. Aha, seveda pa ni šlo brez znamenitih Francovih rožic, pa še presenečenje z strani Ge. Edite Kos ki je za vsako imela lep spominček delo njenih rok. Vsem skupaj hvala za tako lep popoldan, saj nam bo ostal v spominu do naslednjega praznovanja ali pa samo druženja ob klepetu.

MILICA KRAŠOVEC

 

Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje je organiziralo praznovanje 8. marca. Pozdravil nas je predsednik Franc Forštner,  sledila je  plesna točka društva Bolero, nato nam je predsednik recitiral zgodbo o mami. Na harmoniko nam je igral muzikant iz Šmartnega ob Paki. Članice smo tudi zaplesale in pomagale peti. Bilo je zelo prijetno. Po končanem druženju nam je predsednik izročil lepo lončnico z barvnimi cvetovi. Bile smo jih zelo vesele. Hvala društvu za lepo srečanje.
                            
                                                                                                                                                                                                                                       SONJA TRIGLAV

 

 

 

 


AVANTURA IN DELO PO NOVI ZELANDIJI

 

MDGN Velenje je pripoved človeka po imenu Urbana Jakop, kako se je podal raziskovati Novo Zelandijo.

Avantura je trajala devet mesecev.
Po južnem otoku so je ogledoval mesta in vasi ter delo. Nekaj časa je potoval z avtostopom.
Z pridnim delom je zaslužil in kupil avto od podobnih avanturistov. Tako si je lahko sam izbiral razdalje, ki so velike med kraji. Užival je v naravi, opazoval ovce, konje in drugo.
Mladi člani so ga z veseljem poslušali in postavljali tudi vprašanja, na katera so dobili odgovore.
Na koncu smo vsi zaploskali in se zahvalili.

Sonja Triglav

 

POTOPISNO PREDAVANJE

DELO IN POPOTAVANJA PO NOVI ZELANDIJI - Urban JAKOP

 

Članom in članicam našega društva je zadnjo februarsko sredo lepo popestril Urban Jakop s svojo slikovno predstavitvijo njegovega dela in poti po Novi Zelandiji.


Tolmačila je Duška Berločnik, ki je dobro posredovala vse, kar je Urban povedal o dogajanju na njegovem devetmesečnem popotovanju.


Na pot je krenil v oktobru 2017, vrnil pa se je junija naslednje leto. Začelo se je z letalskim poletom iz Ljubljane do Aucklanda, pot je z vmesnimi prestopi trajala približno dva dni. Transport po tej državi je na splošno zelo počasen, z avtobusnimi linijami ni možno priti do določenih željenih destinacij ali pa so linije zelo neugodne oz. redke. Še posebno je zaradi hibovite pokrajine zamuden promet po Južnem otoku. Urban je zato uporabljal najet avto (skupaj z nekaj tujimi turisti oz. popotniki), nekaj poti je opravil »na štop«, na koncu je tudi kupil avto, ki ga je prodal pred odhodom domov. Med obema otokoma je potoval s trajektom. Prenočeval je v šotoru in v hostlih, včasih pa tudi kar v avtu.
Nova Zelandija je otoška država v jugozahodnem Pacifiku in ima nekaj čez 4 milijone prebivalcev. Sestavljata jo dva glavna otoka, Severni in Južni otok, ki ju ločuje Cookov preliv - in še precej majhnih otokov. Najbližja celina Avstralija je severozahodno od glavnih otokov oddaljena približno 2000 km, južno je Antarktika, severno pa Nova Kaledonija, Fidži in Tonga.

Nova Zelandija je dežela neokrnjene narave, približno tretjina površine je gozdov, veliko je travnikov in pašnikov. V mestih živi 80% vsega prebivalstva. Urban je imel s prebivalci zelo dobre izkušnje, saj so ti prijazni, odprti, pošteni in ustrežljivi.

Podnebje v državi je oceansko, na severu prehaja v subtropsko, na jugu pa v subarktično podnebje. Veliko je vlage, zime so mile, poletja topla, padavine so razporejene čez vse leto. Najtopleje je od novembra do aprila, najhladneje pa avgusta. Vreme je spremenljivo in tudi ob sončnih dnevih so popoldanske plohe.

Svoje raziskovanje je Urban začel na Severnem otoku, kjer se na jugozahodnem delu vzdolž obale nadaljuje gorstvo Južnega otoka, ki je tu v povprečju nižje kot na Severnem otoku, najvišji vrh pa meri 2797 m - tu je leta 1995 po dolgoletnm mirovanju spet začel delovati vulkan Ruapehu. Osrednji del otoka zavzema vulkansko višavje z delujočimi vulkani, gejzirji in vročimi izviri.Vzdolž obeh glavnih otokov poteka zemeljska tektonska plošča in njeni premiki povzročajo številne potrese in vulkanska delovanja.

Gore Južnega otoka (Južne Alpe) se spuščajo v morje - to se v gorato celino zajeda s številnimi fjordi. Na Južnem otoku je tudi najvišji vrh v državi - Mount Cook, ki meri 3764 m. Na tem območju je tudi veliko ledenikov, vrelcev termalne vode in gorskih jezer. Svetovno znana je Milfordska ožina z Bowenimi slapovi, ki so visoki 154 m in sodi med najlepša območja te države. Reke na zahodu Južnega otoka so kratke in strme, nekatere padajo v globino v slapovih. Reke, ki tečejo proti vzhodni obali večinoma izvirajo v ledeniških jezerih ob vznožju najvišjih gora.

Nova Zelandija je dežela tisočerih možnosti – je cel svet v eni državi. Christschurch na Južnem otoku je mesto s prekrasnimi botaničnimi vrtovi in s čudovitim razgledom iz gondole. Blue Lakes ali Modra jezera ležijo blizu centra mesteca Rotorua. Blizu Queenstowna je dolina Glenorchy, tako lepa kot da je naslikana...tu se zlivajo gore in jezera v pravljičnih zelenih barvah. Prav tako živopisna je narava ob jezeru Tekapo. Na poti do živahnega Queenstowna je tudi jezero Wanaka Lake, ki je odlična točka za sprostitev, pa tudi za pohod ali vožnjo s kolesom okoli jezera. Največje naravno jezero pa je Taupo (606 km2), ki leži v starem vulkanskem kraterju.

Letno obišče državo okoli 1,5 milijona turistov – turizem je tako glavni vir prihodkov iz tujine. Urban meni, da je ponekod turistov že kar preveč. Največ je srečal mladih nemških turistov in popotnikov.V kmetijstvu je država zelo izvozno  naravnana. V živinoreji je zelo visoka prireja ovac (približno 6 milijonov) in po pridelavi volne je država na 3. mestu na svetu.

 

Urban je v času svojega popotovanja delal v sadovnjakih, kjer je ročno redčil jabolka tako, da je odstranjeval manjše sadeže, da so večji lažje rastli in dozorevali. Jabolka se večinoma izvažajo v Združene države Amerike in imajo visoko ceno.

Na področju vinogradništva država pridela največ belega grozdja in proizvede največ vina Sauvignon. Urban je delal tudi v vinogradih, kjer je bilo delo zelo naporno. Zadnje delovno mesto pa je bilo v vinarni, kjer je bilo delo lažje in tudi najbolje plačano - vendar so cene 3-4 krat višje kot pri nas v Sloveniji, skodelica kave stane npr. 3-4€.

Največje mesto v državi je Auckland, kjer živi okoli 1,5 milijona ljudi, kar je več kot 30% vseh prebivalcev na Novi Zelandiji. Mesto se zelo razlikuje od ostalih mest v državi in spominja na ameriški tip mest. Prestolnica pa je Wellington, ki je manjši in je manj raznoliko mesto kot Auckland in leži na jugovzhodu Severnega otoka.                    

Evropski priseljenci, ki danes predstavljajo kar 74% prebivalstva, so se naselili po rodovitnejših krajih, domačine Maore pa so pregnali v gorate pokrajine.
Maori so sčasoma prevzeli evropski način življenja in si pridobili državljanske pravice. Danes jih je približno 10%. Tako je novozelandska kultura splet kulture evropskih priseljencev in starodavne maorske tradicije. Vzrok za redko poselitev in neenakomerno razporeditev prebivalstva v državi so naravni dejavniki, predvsem podnebje in oblikovanost površja.
Nacionalni simbol je ptica kiwi, ki pa ima zakrnela krila in rep, zato ne more leteti in v Te Puii ga je možno videti - a le v skoraj popolni temi, saj so to zelo plahe ptice in se stiku z ljudmi izogibajo.
Za ljubitelje filma Gospodar prstanov je morda zanimiv podatek, da so večina kadrov posneli prav na Novi Zelandiji.

 

Med potovanjem in tudi med delom je Urban spoznal veliko število ljudi z vsega sveta in s tistimi, s katerimi je bil dlje časa skupaj, je še vedno v rednih stikih in že tudi načrtuje snidenja z njimi v bližnji prihodnosti.
Predavanje je sklenil z ugotovitvijo, da je bilo njegovo devetmesečno bivanje na Novi Zelandiji velika in pozitivna življenjska izkušnja: pridobil je določene delovne izkušnje in videl neponovljive lepote te dežele – prav tako pa je lahko naredil primerjavo s Slovenijo, z njenimi lepotami in s kvaliteto življenja, ki mu jo ta nudi.

 

Vlasta FLORJAN

 

 

Smučanje v Avstriji

 

V soboto 16. februarja smo se odločili, da se malo nasmučamo in nasankamo.

Po dolgem iskanju in odločanju je padla odločitev za smučišče Weinebene Avstrija.
Tako smo v zgodnjih jutranjih urah skrenili z minibusom in prikolico kamor smo naložiti smuči in sanke ter ostalo opremo. Ko smo se vsi vkrcali in odpeljali, smo vmes ustavili v okrepčevalnica Vodončnik, ter nakupili malo prigrizkov vsak zase.

Pot je hitro minila v toplem ozračju in kramljanju.
Smučišče je zelo blizu Slovenije in je primerno tako za lažje kot težje smučanje. Premore tudi poligon za sankanje z vlečnico in tudi poligon za učence smučanja. Kupili smo vozovnice, ki so za osebe z okvaro sluha po polovični ceni, torej zelo ugodno. Smuka in proge so bile odlične, kakor tudi lepo jasno in sončno vreme. Na vrhu smučišča je bil lep razgled v dolino in okoliške hribe. Zanimive so bile tudi vetrne elektrarne. Delovale so vse večne naprave in vse proge so bile kar polne saj je narava kar klicala po udejstvovanju. Na začetku smučanja in sankanja smo se dogovorili da se dobimo vsi skupaj na smučišču in naredimo kakšno skupinsko sliko. Ob dogovorjeni uri smo se zbrali  pri minibusu in pomahali smučišču v slovo.Vidno utrujeni vendar dobre volje in brez problemov in poškodb, le noge so bile malo trde in boleče.

Zadnja naša postaja je bilo gostišče, kjer smo se okrepčali in odžejali. Za dodatno degustacijo je poskrbel naš član Zdravko, Igor in Irena, tako da grla niso bila preveč suha in da smo razkužili bacile. V veselem druženju in klepetanju nam je čas hitro minil nazaj proti domu. Vsi smo bili veseli in navdušeni nad lepim dnevom, ki je bil za nami,
ki je minil tako prijetno in brez najmanjših problemov in težav.

 

Z moje strani seveda zahvala vsem, ki ste pomagali pri izvedbi tega lepega dne, predvsem pa Igorju in Alešu ter sekretarkam v društvu.
Vsi smo mnenja da bomo tudi naslednje leto to ponovili.

 

Franc Forštner

 

 

 

OBISK SPOMINSKEGA CENTRA 1991 VELENJE

 

V sredo 6. 2. 2019 smo se v velikem številu zbrali pri bazenu in skupaj odšli do Spominskega centra 1991, ki se nahaja v prostorih OZVVS Velenje.

 

Pred centrom nas je počakal kustos v Muzeju Velenje Vinko Mihelak, ki nas je vodil po razstavi in sodelavka muzeja Velenje.
Ogleda se je udeležil tudi gospod predsednik, ki je pozdravil vse prisotne.

 

Nato smo odšli v prvo nadstropje, kjer je postavljena na ogled stalna razstava o procesih in dogodkih, ki so se v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini dogajali v času osamosvajanja Republike Slovenije. Gradivo so ob pomoči Muzeja Velenje zbirali Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Velenje in Policijsko veteransko društvo SEVER - Odbor Velenje.
Najprej smo si ogledali film, ki je kronološko predstavil dogodke, ko so pripeljali do samostojne Slovenije. Prikazan je bil plebiscit v mesecu decembru, katerega  se je udeležilo več kot 90% prebivalcev Slovenije, ki so jasno izrazili željo po samostojni državi. Potem je bila prikazana razglasitev samostojnosti. Nato so bili prikazani dogodki v juniju mesecu na področju mestne občine Velenje in Zgornje Savinjske doline. Videli smo kako je bila organizirana teritorialna obramba, kje so imeli skrito orožje. Kako so potekale določene operacije v osamosvojitveni vojni na območju Velenja, Dravograda in Zgornje Savinjske doline. V vojni za samostojno Slovenijo so sodelovali tako predstavniki policije kot člani teritorialne obrambe. Prikazan je bil prebeg helikopterja Gazele v slovensko vojsko.
Po končanem ogledu filma smo si ogledali razstavo in razstavljene predmete iz časa osamosvajanja Slovenije. Ogleda smo se udeležili članice in člani, ki smo doživeli omenjene dogodke.Razstava in film sta nas spomnila na naše občutke v tistem času. Vsi smo si bili edini, da smo lahko srečni, da je potekala osamosvojitev s tako malo žrtvami in tako kratek čas. Obenem smo prepričani, da je lepo in verodostojno prikazano delovanje v tistem času na območju občine Velenje in občin Zgornje Savinjske doline, zato da si lahko ogledajo razstavo mlajši rodovi, ki tega niso doživeli.

 

Hvala Muzeju Velenje, da nam je omogočil brezplačni ogled in strokovno vodenje po razstavi.

 

 Tatjana Pirečnik

 

 

 

 

ZAKLJUČNO SREČANJE "GIBAM SE"

 

Tokrat smo se posvetili vaji za trebušne mišice. To so mišice, ki so zelo pomembne pri ohranjanju pravilne telesne drže.

Pri vajah smo si pomagali s trakovi. Vadba je bila zanimiva in seveda koristna za naše zdravje.

 

Čeprav smo z vadbami zaključili, smo si obljubili, da bomo nadaljevali z aktivnim življenjskim slogom, ki pomaga:
-    preprečevati bolezni srca in ožilja
-    obvladovati krvni tlak
-    zmanjšati tveganje za možgansko kap
-    izboljšati sladkorno bolezen
-    obvladovati prekomerno telesno maso in debelost
-    preprečevati krhkost kosti
-    zvečati telesno pripravljenost
-    vzdrževati mišično moč in gibljivost sklepov
-    zmanjšati stres in depresijo
-    izboljšati kvaliteto življenja.

 

Da pa ne bo ostalo le pri obljubah, smo že organizirali naslednje druženje, ki bo pozitivno vplivalo na naše zdravje,
saj se bomo gibali - smučanje in sankanje -  v soboto, 16.2.2019. Prijavite se, uživajte v naravi, snegu in s tem naredite tudi nekaj za svoje zdravje.

Edita Kos MARTINŠEK

 

 

 

 

 

 

 

Po celomesečni vadbi, ki je potekala v Januarju vsako sredo smo takole zaključili z skupinsko sliko.

Zahvalil sem se v imenu društva in vseh članic in članov gospe Tajdi.

Mnenje vseh je bilo veliko zadovoljstvo, vidimo se spet naslednjo leto.

Franc

 

 

 

 

TRETJE SREČANJE » GIBAM SE «

 

Tretje srečanje na delavnici »Gibam se« je bilo zopet zelo zanimivo. Dobili smo rezultate testiranja na prejšnji delavnici.
Največ udeležencev je imelo težave z ravnotežjem, zato je bila ta delavnica posvečena prav temu.

 

Najprej smo opravili še nekaj meritev, nato pa smo začeli z vadbo. Po ogrevanju smo se posvetili vajam za ravnotežje.
Ni bilo lahko, a spoznali smo kako lahko s preprostimi vajami povečamo občutek za naše ravnotežje.

 

Delavnice so nas spodbudile, da se malo zazremo vase in v svojo telesno pripravljenost.
Dobili smo navodila kako lahko izboljšamo kondicijo in kaj moramo minimalno storiti,
da bomo lahko s ponosom rekli: Dovolj se gibam in s tem skrbim za svoje zdravje.

 

Vidimo se naslednjo sredo ob 16 h, v telovadnici na bazenu v Velenju.

Tudi, če se preteklih srečanj niste udeležili, se nam lahko pridružite. Pridite in se sami prepričajte, kako lahko z nekaj preprostimi vajami vsak dan,

izboljšamo svojo telesno pripravljenost.
To pa ugodno vpliva na naše zdravje. Lahko bi rekli: »Gibam se za svoje zdravje«.

 

Edita Kos Martinšek

 

 

 

DRUGO SREČANJE »GIBAM SE«

 

Naše srečanje se je začelo z preverjanjem naše fizične pripravljenosti. Izmerili so nam tlak in moč v rokah.

Sledila je šest minutna hoja in druga preverjanja naše fizične pripravljenosti.

Bilo je zanimivo in poučno.

 

Irena Forštner

 

 


Delavnica »GIBAM SE«

 

Včeraj smo se udeležili prve delavnice »Gibam se«. Po mesecu decembru, ko je (pre)veliko dobre hrane, je bila že uvodna delavnica pravi balzam za telo.
Uvodno predavanje je bilo zelo zanimivo. Tajda Reberčnik, ki je diplomirana fizioterapevtka, nam je na zelo lep način razložila osnove o gibanju.

 

 

Koliko in kako se naj bi vsak gibal.
Če se na teden gibamo manj kot 30 minut, smo telesno nedejavni.
Če se gibamo več kot 30 minut na teden, a manj kot 5 dni tedensko, bi se morali gibati pogosteje.


Če želimo biti telesno aktivni, naj bo naš cilj:
-    150 minut zmerne intenzivne telesne dejavnosti ali 75 minut visokointenzivne telesne dejavnosti tedensko
-    to dosežemo tako, da smo vsak dan 30 minut zmerno intenzivno telesno dejavni ali 15 minut zelo intenzivno telesno dejavni.


Aktiven življenjski slog omogoča:
-    več energije
-    več življenjske moči
-    močnejše, bolj napete mišice
-    manjše tveganje za srčne bolezni in možgansko kap
-    manjše tveganje nastanka osteoporoze
-    lepšo držo
-    večje samozaupanje
-    lepšo postavo in videz.Veliko je izgovorov, zakaj ne moremo biti telesno dejavni, a za to ni potreben dodaten čas, saj si lahko pomagamo takole:
-    namesto z dvigalom gremo po stopnicah
-    ko se peljemo z avtobusom izstopimo postajo prej in nadaljujemo pot peš
-    do službe ali trgovine gremo peš
-    potem ko mislite, da ne morete več, na zabavi zaplešite še eno melodijo…

 

Seveda smo potem komaj čakali, da se odpravimo v telovadnico, kjer smo naredili nekaj aerobnih in raztezalnih vaj. Ni bilo pretežko, a malo smo se le zadihali. Z mislijo, da smo naredili nekaj za svoje zdravje, smo zadovoljni odšli domov.

 

Naslednje srečanje bo v sredo, 16.1.2019, prav tako v telovadnici na bazenu Velenje ob 16 h. Na to delavnico lahko pridete tudi tisti, ki se uvodne niste udeležili.
Na tem srečanju bomo merili vzdržljivost vsakega posameznika. Vaje niso zahtevne, prilagojene so tako, da to zmore vsak.
Nekaj napotkov pred naslednjim srečanjem:
1.    Izogibajte se prekomernemu naporu 1 do 2 dni prej
2.    24 ur pred testiranjem ne uživajte alkohola
3.    1 uro pred testiranjem zaužijte lahek obrok
4.    Udobna športna oblačila in čisti športni copati
5.    Plastenka vode in brisača
Za to, da bi se začeli ukvarjati s telesno dejavnostjo, ni potrebno, da bi bili že na začetku »fit«, lahko pa naredite prve korake in do naslednjega srečanje opraviti vsak dan krog zmerne hoje okrog jezera.
Zadostna telesna dejavnost je pogoj za zdravo življenje, zato se vidimo, v sredo 16.1.2019 na naslednji vadbi.

 

Edita Kos Martinšek