Pohod na Triglav

Marca sem se z gluhimi in naglušnimi dogovarjal, da bi konec avgusta skupaj šli na Triglav. Ker sem tam že bil, sem jim lahko predal nekaj izkušenj. Prijavilo se je 17 oseb. Opozoril sem jih, naj do odhoda čim več hodijo v hribe, da bo pot lažja. Poskrbel sem tudi za rezervacijo nočitve z zajtrkom in večerjo v domu Planika.

Teden dni pred odhodom smo preverili vremensko napoved, ki ni bila najbolj obetavna. Nekateri so zaradi tveganja odpovedali, sedem pohodnikov (Igor Šmigovc, Janez Brdnik, Zala Zugič, Robert Rogel, Stane Jug, Eva Accetto in Aleš Leskovšek) pa se nas je odločilo, da kljub temu gremo. Računali smo, da bo v soboto deževalo, v nedeljo pa bo sončno. Načrt je bil, da v soboto pridemo do doma Planika, tam prespimo in se v nedeljo zgodaj odpravimo na vrh.

Zbrali smo se ob pol šestih zjutraj v pekarni Planika pri Bledu in kupili nekaj svežih dobrot za na pot. Parkirali smo na Pokljuki in ob 6:20 krenili. Vreme nam je bilo naklonjeno. Pri Vodnikovem domu smo naredili krajši postanek, se okrepčali in natočili izvirsko vodo, saj je v domu Planika ni. Ker se je začelo oblačiti, smo pohiteli in ob 12. uri že prispeli do doma Planika – ravno pravi čas, saj je takrat začelo močno deževati in pihati.

Popoldne smo si privoščili domačo salamo in kruh, zvečer pa ob druženju igrali karte in se smejali. Sobe v Planiki so bile polne, dom pa skoraj razprodan, saj sprejme okoli 100 ljudi. Zunaj je bilo zelo hladno, vetrovno in deževno, a uspeli smo celo opaziti družino gamsov. Zvečer smo spremljali košarkarsko tekmo Slovenija–Francija, nato šli na večerjo in okoli 22. ure spat.

V nedeljo ob pol šestih zjutraj smo se zbudili v jasno, zvezdnato nebo. Pripravili smo plezalno opremo, pojedli zajtrk in se odpravili proti Aljaževemu stolpu. Pot je bila sprva precej zahtevna in strma, zato je bilo treba veliko previdnosti. Ob osmih smo dosegli vrh. Vzdušje je bilo čudovito – sončno vreme, razgledi neverjetni. Novim udeležencem sem pripravil tradicionalni »krst«. S plezalno vrvjo sem jih 3-krat vžgal po riti, da so jokali in hitro pozabili na vse prestane bolečine.

Po krajšem postanku smo se vrnili v Planiko po nahrbtnike in se nato odpravili proti dolini. Spust se je vlekel, a ko smo končno prišli do avtomobila, smo bili vsi veseli. Lačni in žejni smo šli naravnost v gostilno.

Ekipa je bila res odlična – močna, vztrajna in dobre volje. Veliko smo se smejali, nihče ni imel težav, celoten izlet pa je bil lep in nepozaben.

Igor Šmigovc

TURNIR V RIBOLOVU OB ŠKALSKEM JEZERU

V soboto, 9.8.2025, smo v Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje bili organizatorji prijateljskega turnirja v ribolovu. Prvenstvo je potekal ob čudovitem Škalskem jezeru.

Tekmovalci so se zbrali ob 7.00. Sledil je žreb štartnih številk ter pozdravni govori in razlaga pravil.

Na tekmovanje se je prijavilo 7 društev. Sodelovalo je 20 tekmovalcev. Tekmovalci so imeli eno uro časa za pripravo, zadnjih pet minut je bilo namenjenih krmljenju. Tekmovanje se je pričelo ob 9.00 uri, lovljenje je trajalo 4 ure. Nekateri so imeli več sreče, drugi manj. Ob 13.00 uri so sodniki oznanili konec tekmovanja. Sledilo je tehtanje, nato priprava in razglasitev rezultatov. Pokale je podelili predsednik MDGN Velenje, Franc Forštner.
Ekipno so prva tri mesta zasedla naslednja društva:
1. DGN Podravja Maribor
2. MDGN Slovenske Konjice 1
3. MDGN Velenje

Med posamezniki je največ rib nalovil Bizjak Rudi (13.500 g), sledila sta mu Bratkovič Marjan (11.810 g) in Škerget Silvo (10.790 g).

Tekmovalnemu delu pa je sledilo prijetno druženje in klepet.
Zahvaljujemo se Francu Kosu za pomoč pri organizaciji in ribiški družini Velenje za korektno izpeljan turnir.

Urška Jakop

DOBRO SODELOVANJE Z DOMOVI ZA VARSTVO ODRASLIH

V MDGN Velenje dobro sodelujemo z lokalnimi skupnostmi ter različnimi organizacijami. Tako smo v sredini julija obiskali Domova za varstvo odraslih Gornji Grad in Velenje. V Gornjem Gradu je že več kot deset let nastanjen naš častni član, ki je bil med ustanovitelji društva, g. Lojen Janez. Večkrat smo ga že obiskali. Ker smo dobili informacijo, da ima težave s slušnimi aparati, smo se odločili, da mu skušamo pomagati. Skupaj s predsednikom Francem Forštnerjem in članom Stankom Kolarjem, smo ga presenetili, ko se je ravno odpravljal iz sobe. Obiska je bil zelo vesel. Zaradi nedelovanja slušnih aparatov, se je v aktivnosti doma težko vključeval, motena je bila socialna komunikacija. Franc mu je zamenjal cevko, dali smo mu nove baterije in, ko smo mu dali slušni aparat v uho, so se mu oči kar zasvetile. Kljub skoraj popolni izgubi sluha, je po dolgem času vsaj nekaj slišal. Osebju smo predali informacije kako pravilno ravnati z aparati. Veseli smo bili, da smo mu lahko pomagali in mu tako polepšali vsakdan.
Dom za varstvo odraslih Velenje je popolnoma prenovljen in moderen dom. Večji skupni prostor je opremljen tudi s slušno zanko. Skupaj z Milanom Zupancem smo izvedli pregled delovanja le- te. Z vodstvom doma smo se dogovorili, da pridobijo podatke o stanovalcih, ki so uporabniki slušnih aparatov in, da za njih pripravimo krajšo delavnico o pravilni uporabi aparatov in o slušni zanki. Prav tako je Milan opravil še manjše nastavitve slušnih zank v društvu. Za kar smo mu zelo hvaležni.
Vsekakor bomo s tovrstnim sodelovanjem nadaljevali tudi v prihodnje.

Urška Jakop

OBISK ČLANOV NA TERENU

V petek, 20.6.2025 in torek 24.6.2025, sva se s strokovno delavko odpravila na teren na obiske naših članic in članov.
Prvo sva obiskala našo mlado članico, vrhunsko smučarko Anjo Drev na njihovi kmetiji v Lepi njivi.
Anja je zelo pridna in ima polno novih zamisli. Prevzela bo kmetijo kot mlada kmetica. Ponosno pove, da je dobila tudi Bloudkovo priznanje po dolgih letih. Seveda sta tudi starša Sonja in Ivo zelo vesela in ponosna na svojo Anjo. Namen obiska je bil, da smo dorekli možnost sodelovanja pri projektih na kmetiji.
Pot nas je vodila tudi do našega člana Stropnik Milana. Ugotovili smo, da ni imel baterij za slušne aparate in, da je vrvica izven olive. Prav tako gospod ne more nikamor, saj ni mobilen in živi sam.
Pri vseh pomembnih zadevah mu veliko pomaga Sonja Drev. Do njega sva se z Urško vrnila s paketom prehrane in baterij. Popravil sem mu novo cevko pri slušnem aparatu, da je lahko poslušal.
Prav tako se je izpolnila vloga za pridobitev pravice do telesne okvare. Gospod je bil zelo vesel in pozitiven ter naju je še povabil okrog.
Obisk sva nadaljevala pri Grofelnik Ivanki v Lokah pri Mozirju.
Malo me je pokarala zakaj tako dolgo nisem prišel okrog. S ponosom je pokazala kaj vse je uredila po poplavah. Res srce ti zaigra, ko vidiš iskre v očeh teh oseb in vidiš, da tvoj trud ni bil zaman. Vse ima lepo urejeno, vse novo in veliko ji pomagajo hčerka in njen mož. Od te poplave pa ima še vedno težave z križem.
Vedno nas preseneti z narezkom, kljub temu, da ji naročimo, da naj nič ne pripravlja, nas ne posluša.
Pravi, da naše pomoči ne more pozabiti in hvaležno pove, da ob nesreči našega društva in ZDGNS ne bo pozabila.
Obiskali smo tudi člana iz Raven pri Šoštanju, naglušnega gospoda Dobnik Jožeta in njegovo ženo.
Živita na zelo lepem razglednem kraju izven mestnega življenja.Veliko pridelata sama doma saj sta zelo pridna. Jože ima težave z nogami in si pomaga z berglami. Zelo je duhovit in z aparati zelo dobro posluša. Veliko smo obujali spomine, se pogovarjali vsakdanje stvari. Vesela sta, da imata drug drugega in, da sta še kolikor toliko pri zdravju. Tudi tukaj sta nas postregla z dobrim narezkom.
Veliko jima je pomenilo, ker se je nama z Urško pridružila tudi Helena, ki je iz teh krajev in se poznajo med sabo.
Čas je kar prehitro minil in veseli smo, če lahko obiščemo in pomagamo na kakršen koli način.
Vsekakor bomo s takšnimi aktivnostmi še nadaljevali predvsem tam, kjer člani težje pridejo v društvo.

Franc Forštner

KOLESARJENJE IZ VELENJA PROTI ZGORNJE SAVINSJKI DOLINI

V sredo, 18. 6. 2025, smo se odločili, da gremo na kolesarjenje proti Zgornji Savinjski dolini.
Udeležilo se nas je kar lepo število članic in članov. Ob 16. smo štartali izpred prostorov društva.

Pot nas je vodila iz Mestne občine Velenje, mimo Velenjskega jezera, proti Šoštanju. Spotoma smo občudovali razne zanimivosti.
Nadaljevali smo mimo Šoštanja, naprej čez Penk in že smo bili v vasi Gorenje, v občini Šmartno ob Paki. Malo nas je utrudil prvi klanec proti vrhu Gneča.
Spustili smo se po novi kolesarski poti do Mozirja, v Mozirskem gaju pa so se nam pridružili še ostali kolesarji.

Našega kolesarjenja še ni bilo konec. Peljali smo se mimo velike firme Bosch v Nazarjah in naprej proti Spodnjem Pobrežjem, to je v občini Rečica ob Savinji.
Tu smo imeli daljši postanek, saj so nas strokovna delavka društva Urška, njen partner in domači lepo presenetili. Postreženi smo bili z domačimi domačimi dobrotami - narezkom, pivom, sokom,… Skratka, res lepo presenečenje.

Ko smo se malo odpočili, smo kolesarili še čez Varpolje, se ustavili v kampu Menina in nadaljevali proti Mozirju.

V tem popoldnevu smo kolesarili skozi pet občin, več kot 60 kilometrov.
Kot predsednik društva sem vesel, da smo vsi srečno in brez poškodb prispeli nazaj v Velenje. Nekateri so bili pravi vzor in so dokazali, kako koristno je kolesarjenje in da rek : Zdrav duh v zdravem telesu zares drži.

Zato vsi na kolo za zdravo telo! Tako akcijo bomo še ponovili!
Hvala vsem, ki ste kolesarili in gostiteljem pri Jeraju za lepo pogostitev in sprejem.

Predsednik MDGN Velenje
Franc Forštner

V društvu se trudimo, da čim večkrat udejanjamo rek »Zdrav duh v zdravem telesu«. Tako smo še pred dopusti, organizirali kolesarjenje.

Lansko leto smo se odpravili po kolesarki stezi do Mislinje, letos pa smo se odločili, da se popeljemo do prelepe Zgornje Savinjske doline.
Na vroče sredino popoldne so se člani zbrali pred društvom. Pot jih je vodila iz Velenja proti Šoštanju, čez Gorenjski klanec do Mozirja. Tam smo jih pričakali člani iz Savinjske.
Vmes smo občudovali čudovito naravo in lepote naših krajev. Pot smo nadaljevali skozi Nazarje do Zgornjih Pobrežij, kjer je bila naša daljša postojanka. Tam smo se okrepčali z domačimi dobrotami, malo poklepetali in si nabrali moči za povratek. Popeljali smo se še skozi kamp Menina, kjer je bilo prijetno živahno. Nekateri smo ostali v Savinjski, ostali pa so se vrnili v Velenje. Tako smo skupaj prijetno in koristno preživeli popoldan.

Urška Jakop

DRUŠTVO MDGN JE ZELO AKTIVNO

Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje zelo aktivno deluje skozi celo leto. Pogosto organizirajo razna predavanja, npr. o dolgotrajni oskrbi, sladkorni bolezni, potopisna predavanja itd. Članom nudijo tudi številne ugodnosti in popuste ter možnost subvencionirane nastanitve v Fiesi, Piranu, Moravskih toplicah, Kranjski gori, v letnem in zimske času. Člani se lahko vključijo tudi v športne dejavnosti, kot je ribištvo, pohodi in izleti ter kolesarjenje. Tako so kot zadnjo aktivnost v tem polletju, v sredo 25. junija, organizirali kolesarjenje v Zgornjo Savinjsko dolino. Bilo je zanimivo in prijetno, s pogostitvijo na polovici prevožene poti.

član MDGN
Peter Kavšek

IZLET NA MADŽARSKO

30. maja smo se člani Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje ob 6.uri odpeljali na pot proti Madžarski. Potovali smo do zdravilišča Heviz in nato do Blatnega jezera.
Heviz je drugo največje termalno in biološko jezero na svetu. Izvirska voda priteka iz globine 38 m pod zemljo in ima temperaturo 40°C. Biološka stabilnost jezera kaže temperaturo vode, ki se že leta ne spreminja in tudi v najhladnejših zimskih dneh ne pade pod 24°C. Poleti doseže celo 37°C. Najbolj nam je "padlo" v oči, da so kopalci imeli na sebi plavalne obroče. To pa zato, ker je voda zelo "težka, močno slana". Brez obroča ne moreš plavat, te nekako vleče navzdol. Zdravilne lastnosti jezera so ljudje poznali že stoletja nazaj. Pomaga najbolj pri revmi in drugih boleznih. Poleg jezera smo si ogledali mesto, ki je zdraviliško s hoteli, parki in polno malih trgovinic.
Blatno jezero je v zahodnem delu Madžarske in tudi največje jezero v srednji Evropi. Dolžina jezera je 78 km, širina 14 km . Povprečna globina je 3,3m, največja globina pa 12m.
Južna obala jezera je znana po letoviščih krajih, Severna pa je bila znana kot vinska regija. Od zdravilišča Heviz smo se vozili 1 uro po južni strani Blatnega jezera in prišli v pristanišče od koder smo se s trajektom peljali 1km na drugo stran. Prišli smo v kraj Tihany. To je zgodovinsko bogat kraj, ki leži na polotoku in Blatno jezero deli na manjši severni in velik južni del. Ime Tihany nam pove, da pomeni Tišino. Kraj je znan po odmevu od 18.stoletja.
Verjemite, ko smo se sprehajali po kraju, nas je spominjal na otok Hvar. Polno izdelkov iz sivke je bilo na stojnicah, dišalo je kot na Hrvaškem morju. Tudi polja imajo kjer gojijo ogromno sivke. Zelo lep turistični kraj, ki je čisto podoben obali ob Jadranskem morju. Blatno jezero velja tudi kot Madžarsko morje. Naša zadnja postojanka je bil Keszthely. Ogledali smo si baročni dvorec Festetics in se sprehodili skozi čudovit grajski park.
Polni novih vtisov smo se vrnili nazaj v Slovenijo, bili prijetno presenečeni in veseli vodiča in tolmačke, ki sta nam dajala informacije. Potovali smo z agencijo Sajko in bili zelo zadovoljni.

Jana Maier

SESTANEK SKUPINE NAGLUŠNIH IN POLŽEVIH VSADKOV

V sredo, dne 28.5. 2025, se je v MDGN Velenje zbralo veliko število članov.
Ta dan smo imeli sestanek oziroma srečanje naglušnih in oseb s polževim vsadkom ter pozneje še predavanje o dolgotrajni oskrbi.
Po mojem pozdravu, sem jih prvo seznanil z novostmi glede slušnih aparatov in polževih vsadkov.
Potem smo si izmenjali izkušnje, mnenja, težave itd. Kolikor vem sem odgovoril na marsikatero vprašanje. Določene sklepe in pobude smo si zapisali in jih bomo naslovili na odbor naglušnih ZDGNS.
Sestanek je minil v prijetnem vzdušju, saj člani na tak način dobijo informacije in podajo svoja mnenja, pobude in dobre prakse.
Takšna srečanja izvajamo skozi vse leto mesečno, veliko pa je tudi individualnih obravnav, svetovanj, podajanja informacij.
Po tem sestanku smo z zanimanjem prisluhnili še predavanju o dolgotrajni oskrbi.

Predsednik MDGN Velenje
Franc Forštner

PREDAVANJE O DOLGOTRAJNI OSKRBI

Za tokratno predavanje o novem Zakonu o dolgotrajni oskrbi je bilo v našem društvu kar precejšnje zanimanje, saj se ga je udeležilo veliko število članov in članic. Predavala je ga. Estera Štante, strokovna delavka za področje dolgotrajne oskrbe na Centru za socialno delo, Savinjsko-Šaleška regija.
Dolgotrajna oskrba združuje ukrepe, storitve in aktivnosti, namenjene osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem obdobju ali trajno, odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.
Novi zakon je začel veljati 3.8.2023 in določa pravice in storitve, ki se bodo, zaradi obsežnosti sprememb, uveljavljale postopoma.
Pravice iz dolgotrajne oskrbe so:
1.Nedenarne:
-Celodnevna dolgotrajna oskrba v instituciji
-Dnevna dolgotrajna oskrba pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe
-Dolgotrajna oskrba na domu
-Oskrbovalec družinskega člana
2.Denarna pravica v obliki denarnega prejemka
Poleg navedenih pravic, zakon predvideva še dve dodatni pravici: storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti in e-oskrba.
Zakon o dolgotrajni oskrbi je kot prvo pravico uvedel pravico »Oskrbovalec družinskega člana«, ki je v veljavi od 1.1.2024, ostale pravice pa se bodo uveljavile postopno in sicer:
-1.7.2025 stopita v veljavo dolgotrajna oskrba na domu in e-oskrba
-1.12.2025 začnejo veljati celodnevna dolgotrajna oskrba v instituciji; dnevna dolgotrajna oskrba pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe; denarna pravica v obliki denarnega prejemka; dodatna pravica-storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti
Socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo bo steklo s 1.7.2025. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali 1% od bruto plače, upokojenci pa 1% od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci (npr. samostojni podjetniki) pa bodo plačevali 2% od bruto plače.
Vloge za uveljavljanje pravic iz dolgotrajne oskrbe se pri pristojnem Centru za socialno delo začnejo sprejemati na vstopnih točkah en mesec pred začetkom izvajanja vsake od pravic.
Informacije o dolgotrajni oskrbi lahko dobimo:
-do 30.6.2025 na Ministrstvu za solidarno prihodnost na brezplačni telefonski številki 080 9810
-po 1.7.2025 na Klicnem centru 114 in na Centrih za socialno delo
Pravice po tem zakonu izključujejo dosedanje pravice. To pomeni, da bo npr. gluha oseba, ki se bo vključila v sistem dolgotrajne oskrbe, sicer izgubila pravico do komunikacijskega dodatka, a bo pridobila druge možnosti uveljavitve pravic iz naslova invalidnosti oz. gluhote.
Po oddaji vloge za dolgotrajno oskrbo na pristojnem Centru za socialno delo, se najprej preverijo splošni pogoji upravičenosti. Nato se opravi še kategorizacija in na osnovi le-te se določi ustrezna storitev dolgotrajne oskrbe.
Število ur ali višina denarnega prejemka - oboje je odvisno od tega, v katero kategorijo dolgotrajne oskrbe se oseba uvrsti glede na svoje potrebe po pomoči. Zakon določa pet kategorij in v prvi, najnižji kategoriji, dolgotrajna oskrba na domu ali v instituciji traja 20 ur. Najvišja, to je peta kategorija, omogoča 110 ur oskrbe.
Cilj dolgotrajne oskrbe po novem zakonu je krepitev mreže storitev, s katero bi vsi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, lahko čimdlje ostali v domačem okolju – če to želijo. Poleg tega pa reforma prinaša finančno dosti bolj dostopno institucionalno varstvo.

Vlasta Florjan

SKRBIMO ZA ZDRAVJE ČLANOV

Sodelovanje z zdravstvenim domom Velenje in Centrom za krepitev zdravja je že stalnica. Res smo veseli, da so za naše člane pripravljeni izvesti različne delavnice in predavanja na teme iz področja zdravja. Skrb za zdravje, dobro počutje naših članov je eden izmed ciljev društva, ki se izvršuje na različne načine.
Tokrat smo v petek, 16.5.2025, izvedli meritve krvnega tlaka in sladkorja ter predavanje o sladkorni bolezni. Člani so se zbrali že ob 8.00, saj so za merodajne meritve morali biti tešči. Veseli smo, da je odziv bil velik. Najprej so medicinske sestre CKZ vsakemu posebej izmerile krvni tlak in sladkor. Pri nekaterih so bile vrednosti povišane in poklicani bodi v referenčno ambulanto.
Sledilo je predavanje o sladkorni bolezni. Sladkorna bolezen, znana tudi kot diabetes, je skupina presnovnih motenj glukoze, za katero je značilna kronično povišana vrednost glukoze v krvi. Glukoza, ki ji lahko rečemo tudi krvni sladkor, je pomemben vir energije za celice mišic in drugih tkiv. Hkrati je najpomembnejši vir energije za delovanje možganov. Spoznali smo različne tipe sladkorne bolezni. Dejavniki za nastanek sladkorne bolezni so različni: stres, nezdrava prehrana, premalo gibanja, tempo življenja, genski dejavniki…
Z zdravim načinom življenja lahko sami veliko pripomoremo k bolj zdravemu življenju in boljšemu počutju. In pomembno je, da se zavedamo lastne odgovornosti za svoje zdravje.
Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno. Vsekakor bomo s centrom za krepitev zdravja še naprej sodelovali.

Urška Jakop